Novice in obvestila

Državni zbor Republike Slovenije je v preteklih mesecih sprejel dva interventna zakona na področju zdravstva:

Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (ZNUZSZS) in

Zakon o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva (ZNUNBZ).

Zakona med drugim uvajata nekatere nove dodatke in možnosti nagrajevanja, ki so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju in sicer:

-        Dodatek za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19;

-        Dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve;

-        Dodatek za zaposlitev dodatnega zdravstvenega kadra;

-        Dodatek za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo;

-        Podjemne pogodbe z lastnimi zaposlenimi.

Za potrebe izvajanja ukrepov iz ZNUZSZS in ZNUNBZ je minister za zdravje sprejel:

-         Uredbo o določitvi višine dodatka za povečan obseg dela za posebne obremenitve in dodatka za zaposlitev dodatnega zdravstvenega kadra (Uradni list RS, št. 142/22 in 146/22 v nadaljevanju: Uredba o dodatku za povečan obseg dela in zaposlitev) ter

-        Uredbo o določitvi višine dodatka za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo (Uradni list RS, št. 132/22; v nadaljevanju: Uredba o dodatku za posebne pogoje dela).

Dodatek za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19  (dodatek COVID-19)

Dodatek COVID-19 je določen v 36. členu ZNUNBZ, izvedbeni predpis (pravilnik, ki ga sprejme minister za zdravje) še ni bil sprejet.

• upravičenci

  Zaposleni v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe, dijak ali študentje ter osebe, ki delo opravljajo prek zunanjega izvajalca (tj. izvajalca, ki ima z izvajalcem v javni mreži sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju), če neposredno delajo s pacienti obolelimi za COVID-19.

  Oboleli za COVID-19 – oseba s potrjeno okužbo z virusom SARS-CoV-2, pri kateri je od potrditve okužbe preteklo največ osem dni, časovna omejitev pa ne velja za osebe, hospitalizirane zaradi COVID-19.

  Neposredno delo z obolelimi – izvajanje ambulantnega ali bolnišničnega zdravljenja obolelih, nujna medicinska pomoč in prevozi obolelih, fizioterapevtske obravnave ali izvajanje zdravstvene nege obolelih in čiščenje prostorov, v katerih se izvaja obravnava obolelih.

  Izvajalec v javni mreži izda sklep o izplačilu dodatka COVID-19, v katerem določi delovišča in delovna mesta, na katerih se izvaja tako delo. Zoper sklep o upravičenosti do dodatka ni dovoljena pritožba.

• višina

  Največ 900 EUR bruto mesečno za čas neposrednega dela z obolelimi; višina dodatka je odvisna od področja dela in vrste poklica zaposlenega, točna merila za določitev višine dodatka COVID-19 in določitev najvišje mesečne višine tega dodatka za zaposlenega določi minister za zdravje s pravilnikom (ni še bil sprejet).

• vir financiranja

  Proračun RS

• način vložitve zahtevka

  Zahtevki za izplačilo sredstev z obveznimi prilogami kot verodostojnimi knjigovodskimi listinami se vložijo pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, če je izvajalec v javni mreži izvajalec na področju zdravstvene dejavnosti. Točen način vložitve zahtevka določi minister za zdravje s pravilnikom; ZNUNBZ določa obvezne podatke, ki jih je treba priložiti na način in v obliki, ki onemogoča, da bi se ugotovila identiteta obolelega:

  • številko kartice zdravstvenega zavarovanja obolelega,
  • datum potrjene okužbe s COVID-19
  • ime in priimek ter poklic zaposlenega, ki je obolelega obravnaval
• druge pravice in obveznosti upravičenca do dodatka

  Upravičenec, ki že pred iztekom meseca doseže najvišjo višino mesečnega zneska dodatka COVID-19, v nadaljevanju tega meseca ne sme odkloniti razporeditve na delo na delovišča, kjer se izvaja neposredno delo z obolelimi.

  Dodatek COVID-19 ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.

• Nadzor in evidence

  Nadzor nad izvajanjem določb tega člena v javnem sektorju opravljajo inšpektorji, pristojni za plače v javnem sektorju, v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Nadzor v delu, ki se nanaša na skladnost upravičenosti obračunanega dodatka s podatki v zdravstveni dokumentaciji obolelega, izvaja Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije. Če se v nadzoru ugotovi, da so bila sredstva iz naslova dodatka COVID-19 pridobljena neutemeljeno oziroma če prejemnik ne vodi evidence obolelih, zaposleni v celoti ali delno vrne prejeta sredstva. V primeru ugotovljenih nepravilnosti pri izplačilu dodatka COVID-19 inšpektor izreče ukrep za odpravo nepravilnosti.

  Izvajalec v javni mreži za namen izvajanja nadzora mesečno vodi evidenco obolelih, obravnavanih po posameznih dnevih in deloviščih, v povezavi s prejemniki dodatka COVID-19. Evidenca mora bili preverljiva z zdravstveno dokumentacijo obolelega, ki je vnesena v Centralni register podatkov o pacientu.

• trajanje ukrepa

Do 31. marca 2023.

Dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve

Dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve ureja 16. člen ZNUZSZS in Uredba o dodatku za povečan obseg dela in zaposlitev.

• ·upravičenci

  Zdravstveni delavci in sodelavci, ki so zaposleni v ambulantah pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe na primarni ravni zdravstvene dejavnosti.

  Pogoj za izplačilo dodatka je, da je v obdobju pred njegovim izplačilom dosežen sorazmerni del načrtovane letne realizacije programa ZZZS na ravni tima.

• višina

  Do 2000 EUR mesečno za polni delovni čas, sorazmerno glede na obseg programa zdravstvene dejavnosti in glede na stopnjo pomanjkanja posameznega poklica v zdravstveni dejavnosti.

  Zdravstvenemu delavcu pripada dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve na podlagi meril, določenih v Prilogi, ki je sestavni del Uredbe o dodatku za povečan obseg dela in zaposlitev, in sicer glede na preseganje glavarinskih količnikov oziroma točk, sorazmerno z dejansko prisotnostjo in delom zdravstvenega delavca v ambulanti.

  Višina dodatka za posameznega zdravstvenega delavca se ob upoštevanju meril iz Priloge uredbe določi glede na:

  -        število opredeljenih pacientov na tim, kar v ambulantah družinske oziroma splošne medicine in v ambulantah otroškega in šolskega dispanzerja predstavlja število glavarinskih količnikov na tim, v dispanzerjih za ženske predstavlja število glavarinskih količnikov iz opredeljenih in nosečnic na tim, v zobozdravstvenih ambulantah pa točke,

  -        obseg priznanega zdravstvenega kadra, kot izhaja iz standarda iz dogovora o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja  za posamezno ambulanto iz prejšnje alineje, in

  -        število opravljenih zdravstvenih storitev na tim, kot izhaja iz Priloge uredbe.

   Višino dodatka ob upoštevanju meril iz Priloge uredbe s sklepom določi izvajalec.

• vir financiranja

  Sredstva, pridobljena na podlagi izvajanja storitev povečanega obsega programa iz 8. odstavka 15. člena ZNUZSZS in sicer v višini, ki se nanaša na kalkulativni element plač in drugih prejemkov v skladu s predpisi, kolektivnimi pogodbami in drugimi splošnimi akti, razliko pa zagotovi proračun Republike Slovenije.

  Zbornica je v zvezi z navedenim ministrstvo za zdravje že opozorila, da so vse storitve v ambulantah družinske medicine in pediatrije že v skladu z določbami Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2022 plačane kot redni program, torej po njihovi realizaciji. V navedenih ambulantah tako po oceni zbornice ne gre za izvajanje storitev po 15. členu ZNUZSZS, ki pa je uvedel še dodatno podlago za plačilo po realizaciji za vse opravljene zdravstvene storitve, in izvajalci tako sredstev za opravljene storitve ne prejmejo na podlagi 15. člena ZNUSZSZ. Posledično se mora v predmetnih ambulantah financiranje dodatka po 16. členu ZNUZSZS po oceni zbornice v celoti zagotoviti iz proračuna. Zbornica je  ministrstvo zaprosila za potrditev navedenega oziroma za izdajo uradnega stališča v zvezi z izpostavljeno problematiko, a odgovora na dan objave tega prispevka še ni prejela.

  Sredstva za izplačilo dodatkov lahko sicer uveljavlja le izvajalec, ki ima usklajene, popolne in ažurirane podatke v Evidenci gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov, ki jo upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje.
  

• način vložitve zahtevka

  Izvajalec najpozneje do 10. v mesecu za predpretekli mesec posreduje ZZZS zahtevek za izplačilo dodatka prek UJP-net v elektronski obliki. Zahtevek, ki ni posredovan ZZZS do navedenega dne, se vključi v zahtevek ZZZS za naslednji mesec.

  Iz zahtevka morata biti razvidni skupna višina izplačanih dodatkov in končna višina zahtevka za izplačilo sredstev iz proračuna Republike Slovenije.

  ZZZS zbirni zahtevek za izplačilo sredstev iz proračuna Republike Slovenije vloži pri MZ, do zadnjega dne v mesecu za predpretekli mesec. Ministrstvo izvrši plačilo zahtevka ZZZS v 15 dneh od njegovega prejema. ZZZS izvede povračilo stroškov izvajalcu v 15 dneh od prejema sredstev proračuna Republike Slovenije.

  Izvajalec zadnji zahtevek posreduje ZZZS v šestih mesecih po prenehanju veljavnosti pravne podlage, na podlagi katere je zagotovljeno financiranje dodatkov. Zahtevek, prejet po navedenem datumu, se zavrne.

• pravice in obveznosti izvajalca v mreži izvajalcev javne službe

  Izvajalec je dolžan ministrstvu mesečno pošiljati poročilo o dodatku za povečan obseg dela za posebne obremenitve, iz katerega so razvidni najmanj ime in priimek zaposlenega, podatki o delovnem mestu, vrsti in višini izplačanega dodatka ter izpolnjevanju meril iz uredbe.
  

  Za pravilnost izdanih zahtevkov za izplačilo dodatka ter spremljanje realizacije programa ZZZS je odgovoren izvajalec.

• pravice in obveznosti upravičenca do dodatka

  Za opravljanje zdravstvenih storitev, za katere se izplača dodatek, ne sme skleniti podjemne ali druge civilnopravne pogodbe. Dodatek se ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela in v odpravnino, ter se izključuje z dodatkom za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela ali drugo možnostjo nagrajevanja za opravljene storitve iz 15. člena ZNUZSZS.

• nadzor

Nadzor nad izvajanjem ukrepov v javnem sektorju izvajajo inšpektorji za plače v javnem sektorju v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. V primeru ugotovljenih nepravilnosti pri izplačilu dodatkov inšpektor izreče ukrep za odpravo nepravilnosti. Nadzor nad izvajanjem ukrepov opravlja tudi inšpekcija, pristojna za nadzor proračuna Republike Slovenije.

Zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec mora v celoti ali delno vrniti prejeta sredstva iz naslova dodatka, če se v nadzoru iz prejšnjega odstavka ugotovi, da so bila pridobljena neutemeljeno, oziroma če prejemnik ne poroča v skladu z uredbo.

• trajanje ukrepa

Do 31. 12. 2023

Zgoraj predstavljena ureditev velja od 1. 12. 2022.

V času med 1. 9. 2022 in 30. 11. 2022 se je uporabljala prvotna Uredba o dodatku za povečan obseg dela in zaposlitev, ki je glede višine dodatka za povečan obseg dela določala nekoliko drugačna merila.

Nova uredba pa v prehodnih in končnih določbah določa: »Ministrstvo za zdravje izvrši plačilo zahtevkov, ki jih izvajalec vloži na podlagi Uredbe o določitvi višine dodatka za povečan obseg dela za posebne obremenitve in obsega dodatnega zdravstvenega kadra (Uradni list RS, št. 132/22 in 142/22), v skladu z navedeno uredbo.«

Ministrstvo za zdravje je v času veljavnosti prve uredbe podalo določena pojasnila in pripravilo tabele za poročanje, ki so dostopna tukaj. Na voljo so tudi Navodila za izpolnjevanje poročila,  ki jih je pripravilo ministrstvo za zdravje. Izpolnjeno poročilo je treba posredovati na elektronski naslov gp.mz@gov.si do 10. v mesecu za pretekli mesec.

Dodatek za zaposlitev dodatnega zdravstvenega kadra

Dodatek za zaposlitev dodatnega zdravstvenega kadra ureja 16. člen ZNUZSZS in Uredba o dodatku za povečan obseg dela in zaposlitev.

• upravičenci

Izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne službe na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Izpolnjevanje meril za dodatek za zaposlitev dodatnega zdravstvenega kadra se ugotavlja na ravni posameznega izvajalca na podlagi podatkov o glavarinskih količnikih na tim v ambulantah otroškega in šolskega dispanzerja in ambulantah družinske oziroma splošne medicine, številu količnikov iz opredeljenih pacientov in nosečnic na tim v dispanzerjih za ženske in številu točk v zobozdravstvenih ambulantah, ki so objavljeni na spletni strani ZZZS.

• višina

Do največ 1,5 srednje medicinske sestre, največ 0,5 diplomirane medicinske sestre in do največ 1,0 zdravstvenega administrativnega sodelavca.

Višina je odvisna od glavarinskega količnika in sicer izvajalcu, ki dosega preseganje glavarinskega količnika ali točk na ravni izvajalca v okviru posameznega programa glede na standard iz dogovora, pripada dodatek za zaposlitev dodatnega zdravstvenega kadra v višini:

1. največ do 0,5 srednje medicinske sestre ali največ do 0,5 zdravstvenega administrativnega sodelavca, če normativ presega do enkratnik normativa, ob pogoju, da timi pri izvajalcu ne zavračajo opredeljevanja pacientov, pri čemer izvajalec informacijo o možnosti dodatnega opredeljevanja pacientov objavi na svoji spletni strani, in sicer:

- do 2.230 glavarinskih količnikov na tim v ambulanti družinske oziroma splošne medicine oziroma do 2.000 v ambulanti otroškega in šolskega dispanzerja,

- do 1.600 glavarinskih količnikov, opredeljenih pacientov in nosečnic na tim v dispanzerjih za ženske,

- do 1.700 opredeljenih pacientov na tim v dejavnosti zobozdravstva za odrasle,

- do 1.250 opredeljenih pacientov na tim v dejavnosti zobozdravstva za mladino,

- do 1.350 opredeljenih pacientov na tim v dejavnosti zobozdravstva za študente,

2. največ do 0,5 srednje medicinske sestre in največ do 0,5 zdravstvenega administrativnega sodelavca, če normativ presega za več kot enkratnik in ne več kot dvakratnik normativa,

3. največ do 1,0 srednje medicinske sestre in največ do 1,0 zdravstvenega administrativnega sodelavca, če normativ presega za več kot dvakratnik in ne več kot trikratnik normativa,

4. največ do 1,5 srednje medicinske sestre, največ do 0,5 diplomirane medicinske sestre in največ do 1,0 zdravstvenega administrativnega sodelavca, če normativ presega za trikratnik normativa ali več.

Izvajalec je do dodatka za zaposlitev dodatnega zdravstvenega kadra upravičen na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi zdravstvenega kadra iz prejšnjega odstavka, pri čemer čas trajanja pogodbe o zaposlitvi ne sme biti daljši od veljavnosti ukrepa iz 16. člena ZNUZSZS.

• vir financiranja

Proračun RS

• način vložitve zahtevka

Izvajalec najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec posreduje zahtevek z dokazili za izplačilo dodatka ministrstvu prek UJP-net v elektronski obliki. Zahtevek, ki ni posredovan ministrstvu do navedenega dne, se vključi v zahtevek za naslednji mesec. Izvajalec k zahtevku predloži dokazilo o realizaciji zaposlitev kadra v obsegu, kot je določen s standardom in obsegom programa z ZZZS. Izvajalec na podlagi poziva ministrstva predloži dodatna pojasnila k posredovanim podatkom iz prejšnjega odstavka.

Ministrstvo izvrši plačilo zahtevka v 30 dneh od njegovega prejema.

Izvajalec zadnji zahtevek posreduje ministrstvu v dveh mesecih po prenehanju veljavnosti pravne podlage za financiranje teh zahtevkov. Zahtevki, prejeti po navedenem datumu, se zavrnejo. Izvajalec prejme sredstva za izplačilo dodatka na podlagi in v okviru pogodb o zaposlitvi dodatnega zdravstvenega kadra, sklenjenih od 1. septembra 2022, če so zaposlitve tega kadra realizirane v skladu s standardom in obsegom programa z ZZZS.

• pravice in obveznosti izvajalca v mreži izvajalcev javne službe

Izvajalec je dolžan ministrstvu mesečno pošiljati poročilo o dodatku za zaposlitev dodatnega zdravstvenega kadra, ki vključuje najmanj podatek o imenu in priimku zaposlenega, obdobje trajanja zaposlitve, obseg zaposlitve, nazivu delovnega mesta, plačnem razredu ter višini sredstev za plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja.

Dodatnih navodil Ministrstva za zdravje glede načina poročanja še ni.

• trajanje ukrepa

Do 31. 12. 2023

Dodatek za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo

Dodatek za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo ureja 16. člen ZNUZSZS in Uredba o določitvi višine dodatka za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo.

• upravičenci

Zdravniki, ki opravljajo zdravniško službo na primarni ravni zdravstvene dejavnosti na območjih občin, ki v skladu z uredbo ki določa razvitost občin, dosegajo razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi manjše od 0,9.

• višina

Do 500 EUR mesečno za polni delovni čas, sorazmerno glede na obseg programa zdravstvene dejavnosti ter glede na število opredeljenih pacientov na posameznega zdravnika na območju občin z nižjo razvitostjo.

Višino dodatka ob upoštevanju  merila iz Priloge Uredbe o določitvi višine dodatka za posebne pogoje dela s sklepom določi izvajalec zdravstvene dejavnosti.

• vir financiranja

Proračun RS

• način vložitve zahtevka

Izvajalec zahtevke za izplačilo za financiranje dodatka vloži na ministrstvo za zdravje preko UJP-net v elektronski obliki (e-Račun).

Izvajalec na zahtevku za izplačilo dodatka za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo prikaže obseg sredstev po posameznih mesecih in skupaj.

Izvajalec zahtevek za izplačilo sredstev iz proračuna Republike Slovenije vloži pri ministrstvu do 20. v mesecu za pretekli mesec. Sredstva se izvajalcu izplačajo najpozneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil popolni zahtevek posredovan. Če je zahtevek izstavljen po roku iz prvega stavka tega odstavka, se obravnava in izplača skupaj z zahtevkom naslednjega obdobja.

• pravice in obveznosti izvajalca v mreži izvajalcev javne službe

Izvajalec ob vložitvi zahtevka za financiranje dodatka pošlje ministrstvu poročilo o stanju glede izplačanega dodatka po delovnih mestih, višini izplačila dodatka in doseganju meril iz Priloge uredbe. Dodatnih navodil Ministrstvo za zdravje glede načina poročanja še ni podalo.

Dodatek se ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela in v odpravnino.

• nadzor

Nadzor nad izvajanjem ukrepov v javnem sektorju izvajajo inšpektorji za plače v javnem sektorju v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. V primeru ugotovljenih nepravilnosti pri izplačilu dodatkov inšpektor izreče ukrep za odpravo nepravilnosti. Nadzor nad izvajanjem ukrepov opravlja tudi inšpekcija, pristojna za nadzor proračuna Republike Slovenije.

Zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec mora v celoti ali delno vrniti prejeta sredstva iz naslova dodatka, če se v nadzoru iz prejšnjega odstavka ugotovi, da so bila pridobljena neutemeljeno, oziroma če prejemnik ne poroča v skladu z uredbo.

• trajanje ukrepa

Do 31. 12. 2023

Podjemne pogodbe z lastnimi zaposlenimi

Eden od ukrepov iz ZNUZSZS in ZNUNBZ je tudi plačilo po realizaciji za vse opravljene storitve. Za namen opravljanja zdravstvenih storitev iz tega ukrepa lahko javni zdravstveni zavod sklene podjemno pogodbo ali drugo pogodbo civilnega prava za opravljanje zdravstvenih storitev z zdravstvenim delavcem, zaposlenim pri njem, za redni obseg programa zdravstvene dejavnosti, če rednega obsega programa ta zaposleni ne more izvesti v okviru svojega rednega delovnega časa, in za izvajanje zdravstvenih storitev nad rednim programom zdravstvene dejavnosti, če zdravstvene storitve opravi zunaj svojega rednega delovnega časa.

ZNUNBZ določa tudi oprostitev plačila posebnega davka na določene prejemke, kar pomeni, da se posebni davek na določene prejemke od izplačil na podlagi podjemnih pogodb, ki jih javni zdravstveni zavod v tem primeru sklene z lastnim zaposlenim zdravstvenim delavcem, ne plačuje.

Drugo

Podrobnejša pojasnila in predstavitve ostalih rešitev iz interventnih zakonov so dostopne tukaj in tukaj. Na zadnji povezavi pa lahko najdete tudi posebna opozorila Oddelka za pravne zadeve glede vsebine in sklepanja podjemnih pogodb.

Oddelek za pravne zadeve