Odobritev semaglutida za zdravljenje debelosti temelji na programu kliničnih raziskav, imenovanem STEP (Kushner 2020, Wilding 2021, Davies 2021, Wadden 2021, Rubino 2021). Objavljeni so bili rezultati štirih raziskav iz tega programa, raziskava STEP 5 o dolgoročnem obvladovanju telesne teže pa še poteka (Kushner 2020). V raziskavo STEP 1 so vključili 1.961 odraslih bolnikov s čezmerno telesno težo ali debelostjo brez dokazane sladkorne bolezni tipa 2 (Wilding 2021), medtem ko je raziskava STEP 2 zajela 1.210 odraslih bolnikov s čezmerno telesno težo ali debelostjo in sladkorno boleznijo tipa 2 (Davies 2021). V raziskavi STEP 3 so preučevali učinke semaglutida, dodanega k intenzivni vedenjski terapiji, pri 611 odraslih bolnikih s čezmerno telesno težo ali debelostjo brez sladkorne bolezni tipa 2 (Wadden 2021). V raziskavah STEP 1-3 se je po 68 tednih zdravljenja telesna teža preiskovancev zmanjšala glede na izhodiščne vrednosti povprečno za od 9,7 do 16,8 kg (od 9,6 do 16,0 %) ob uporabi 2,4 mg semaglutida in za 6,9 kg (7,0 %) ob uporabi 1 mg semaglutida v primerjavi z od 2,6 do 6,2 kg (od 2,4 do 5,7 %) ob uporabi placeba (Wilding 2021, Davies 2021, Wadden 2021). V raziskavi STEP 4, katere namen je bil preučiti dolgoročno obvladovanje telesne teže, so 902 preiskovanca s čezmerno telesno težo ali debelostjo brez sladkorne bolezni tipa 2 po 20-tedenskem uvajalnem zdravljenju s semaglutidom še 48 tednov zdravili bodisi z 2,4 mg semaglutida bodisi s placebom. Glede na izhodiščno vrednost se je telesna teža preiskovancev ob zdravljenju z 2,4 mg semaglutida po 20 tednih zmanjšala povprečno za 11,1 kg (10,6 %), po dodatnih 48 tednih pa še za 7,1 kg (7,9 %), pri bolnikih, ki so po 20 tednih prešli na placebo, se je povečala za 6,1 kg (6,9 %) (Rubino 2021). Med neželenimi dogodki so ob zdravljenju s semaglutidom najpogosteje zabeležili navzeo in drisko, ki sta bili blagi do zmerni in prehodni. Zadnji objavljeni farmakovigilančni podatki baze FDA (Woronow 2022) kažejo na povečano tveganje za holecistitis. Glavni razlogi za to so hujšanje, zaviranje holecistokinina in zmanjšano praznjenje žolčnika, zato je pri uvedbi te terapevtske skupine potrebna natančna anamneza, svetuje se ustrezna prehrana in dobra klinična presoja. Rezultati kliničnih raziskav kažejo tudi na povečano tveganje za pankreatitis, zato jih bolnikom z večjim tveganjem za akutni pankreatitis odsvetujemo. Vzročne povezave za večje tveganje za rak trebušne slinavke pri zdravljenju z agonisti GLP-1 za zdaj še ni uspelo potrditi. Absolutna kontraindikacija za uporabo zdravila je medularni karcinom ščitnice in pri bolnikih s sindromom multiple endokrine neoplazije tipa 2.
Strokovna priporočila za zdravljenje debelosti z zdravili so pripravili Andrej Janež, Metka Epšek, Jasna Klen, Gregor Kunst, Dorijan Marušič, Danica Rotar Pavlič, Aleša Rakar, Tina Sentočnik, Katarina Ziherl, Mojca Jensterle Sever in so dostopna kot priloga revije ISIS na povezavi:
