Avtorici: Ingrid Bartol, Zala Kotnik, študentki Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, mentorica: prim. doc. dr. Erika Zelko, dr. med.
Že peto leto zapored je pod okriljem zavarovalnice OGK in zgornjeavstrijskega Združenja za družinsko medicino (OÖ Gesellschaft für Allgemeinmedizin – ÖBGAM) v sodelovanju z Inštitutom za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze Johannes Kepler (JKU) Linz pod vodstvom prof. dr. Erike Zelko potekala poletna šola družinske medicine na podeželju. Med vsemi razpisanimi mesti za študente sta bili dve mesti namenjeni tudi slovenskima študentoma medicine – tako sva se na povabilo naše profesorice dr. Zelko prijavili študentki prvega in šestega letnika splošne medicine Univerze v Mariboru. Šolo je finančno podprla zgornjeavstrijska dežela in avstrijska zdravstvena blagajna, tako da udeleženci nismo imeli stroškov. Program je obsegal petdnevni obisk podeželja, in sicer smo bili nastanjeni v mestu Haslach ob reki Mühl (okrožje Rohrbach, regija Mühlviertel), ki leži neposredno ob češki meji. Že prvi dan sva spoznali preostale študente. Večina izmed njih je prihajala z univerze v Linzu in Gradcu, ena od udeleženk pa tudi iz Jene v Nemčiji. Poletne šole se lahko udeležijo vsi študentje, ki so dosegli tako imenovano »Famulaturreife«, kar pomeni, da so uspešno zaključili drugi semester.
Glavni pobudnik in izvajalec programa je bil družinski zdravnik dr. Erwin Rebhandl, ki tudi sam opravlja poklic podeželskega oz. hišnega zdravnika v Haslachu že 40 let. Njegov glavni namen in cilj je bil, da nam to vejo medicine čim bolj približa ter nas po možnosti dodatno navduši za delo družinskega zdravnika, še posebej za delo podeželskega zdravnika. Svojo poklicno pot je začel v pritličju svojega doma v centru Haslacha, nato pa so leta 2018 v prenovljeni stavbi nekdanjega tkalskega muzeja odprli popolnoma nov zdravstveni center, v katerem je trenutno zaposlenih pet zdravnikov. V novem centru poleg osnovne primarne zdravstvene oskrbe nudijo še mnogo več, in sicer imajo na voljo tudi prostore in zaposlene za izvedbo fizioterapije, ergoterapije, psihoterapije, logopedije, socialnega dela, babištva in dietologije. Gre za različico naših manjših zdravstvenih domov.
Profesorica doc. dr. Erika Zelko s slovenskima študentkama Ingrid Bartol (6. letnik MF MB) in Zalo Kotnik (1. letnik MF MB) pred zdravstvenim centrom v Haslachu ob reki Mühl.
Program šole je bil sestavljen zelo pestro. V dopoldanskem času smo po razporedu izmenjaje obiskali osem različnih podeželskih ordinacij. Ob tem smo spoznali različne organizacijske oblike dela družinskih zdravnikov v Avstriji. Večina zdravnikov je delovala samostojno, nekateri pa tudi združeno v skupinskih praksah. Razdeljeni smo bili v pare in vsak dan obiskali novo ambulanto v drugem kraju v okolici Haslacha, in sicer v radiju 25 kilometrov. Spoznali smo se z zdravniki iz Klaffra, Ulrichsberga, Aigena, Helfenberga, St. Petra in Vorderweißenbacha. Naša glavna naloga ob obisku v ambulantah je bila predvsem, da smo pozorno poslušali in opazovali delo podeželskega zdravnika. Pod njegovim nadzorom smo se lahko preizkusili tudi v nekaterih praktičnih veščinah. Prva od njih je bil odvzem krvi, ki ga zdravniki v Avstriji opravljajo veliko pogosteje kot v Sloveniji, kjer je to navadno naloga zdravstvenega osebja. Ugotovili smo, da je potrebno veliko vaje in izkušenj za izvedbo uspešnega in nebolečega odvzema. Naučili so nas, kako se pravilno odstrani šiv, aplicirati intramuskularno in intradermalno injekcijo, sodelovali pa smo tudi pri odstranitvi cerumna iz ušes, kar je bil v takratnem poletnem času s priljubljenim kopanjem otrok v domačih bazenih precej pogost problem. Opazili smo, da je bila pri več pacientih diagnosticirana borelioza, zaradi česar je redno sledenje in evidentiranje potrebe po osvežitvenih odmerkih proti KME še toliko bolj v ospredju pri preventivni dejavnosti ambulant primarnega zdravstva. Pogostost pikov klopov je v tamkajšnjih gozdnatih področjih in zaradi pogoste aktivnosti v naravi mnogo večja kot v večjih mestih. Ker se velik delež podeželskega prebivalstva ukvarja s kmetijstvom in mnogimi drugimi predvsem fizičnimi dejavnostmi, so pogoste težave s hrbtenico in raznolike poškodbe. Zato so mnogi tamkajšnji zdravniki vešči tudi posebnih tehnik, kot je na primer osteopatija in manualna terapija, katere aplikacijo v primarni ambulanti smo videli tudi v ordinaciji dr. Rebhandla.
Ena od mnogih posebnosti primarnega zdravstva na podeželju so tudi hišne lekarne, ki sva jih imeli prvič priložnost videti, vključno z evidenco predpisovanja opiatnih farmakoloških učinkovin. Presenetilo nas je, da je večina ordinacij imela tudi manjši diagnostični laboratorij, ki je omogočal hitro oceno hemograma, CRP ter analizo urina preko »dip-stick« testerjev. Izredno prijazno zdravstveno osebje nam je pokazalo uporabo teh naprav in nam dovolilo, da smo nekatere preveze operativnih ali vnetih ran opravili tudi sami.
V popoldanskem času smo se dr. Rebhandlu, ki je le eden od petih zdravnikov iz Zdravstvenega centra Haslach, ki v lokalnem domu za upokojence vsakodnevno opravlja vizito, pridružili pri nekaterih obravnavah. Med drugim sva pri starejši stanovalki z netipnimi stopalnimi pulzi in sumom na akutno ishemijo uda lahko napravili UZ-preiskavo žilja z uporabo dopplerja.
Popoldanske razprave in prosti čas
V popoldanskem času smo se študentje srečali v zdravstvenem centru Haslach in tam izmenjali naše izkušnje in spoznanja ter debatirali o raznolikih temah. Pod vodstvom dr. Zelko je stekla tudi zanimiva razprava o konkretnih izkušnjah, izzivih in strategijah, ki so posebej vezane na poklic podeželskega družinskega zdravnika, ter tudi o možnostih izboljšanja spoznavanja tega področja dela že v času študija skozi uvedbo sprememb ali novosti v programu splošne medicine na Univerzi v Linzu.
Eno popoldne se nam je pridružila tudi predstavnica avstrijske zdravstvene blagajne, ki je predstavila, kaj vse zavarovalnica nudi študentom medicine in kasneje pripravnikom, govorila je o možnosti nudenja mentorstva in možnosti volontiranja (tako imenovani »Schnuppertage«) že med študijem in tudi o tem, kakšne prednosti in izzive nudi odločitev za opravljanje poklica podeželskega zdravnika v samostojni ali tudi skupinski ordinaciji.
Kljub pestremu izobraževalnemu programu nam je vseeno ostal čas tudi za druženje ter odkrivanje kulturnih in naravnih lepot v okolici našega izhodišča. Na predzadnji popoldan sva slovenski študentki v domu za upokojence pripravili tudi krajši koncert za stanovalce – Zala, ki je imela s seboj svojo harmoniko, je v posameznih nadstropjih doma zaigrala melodije narodnozabavne glasbe, ob kateri so poslušalci neizmerno uživali. Po tednu odkrivanja povsem novega okolja in zdravstvenega sistema sva s seboj na pot odnesli mnogo novih, tudi praktičnih znanj, predvsem pa nov, širši pogled na pestro delo družinskega zdravnika in izzive dela na podeželju. Vsem omenjenim sodelujočim, predvsem pa dr. Eriki Zelko, ki so omogočili izvedbo programa, sva neizmerno hvaležni za to priložnost.
