Razbremenitev nezdravniških nalog, učinkovito vodenjih javnih ustanov ter zagotavljanje konkurenčnih pogojev dela so edine rešitve, ki bodo vsem državljanom omogočile dostopnost (tudi družinskih) zdravnikov ter njihovo strokovno delo. Pomanjkanje zdravnikov (tudi družinskih) ter zdravstvenega osebja ni nepričakovano ter so ga napovedovale tako zdravniške organizacije kot druga strokovna javnost v strokovnih krogih in javno. Večkrat so (tudi preko peticije) predlagale ključne spremembe.
Pričakovanja zdravniških organizacij za izboljšanje zdravstvenega sistema 2022
Peticija proti uničenju družinske medicine iz leta 2013
Od tedaj se stanje poslabšuje - zdravnicam in zdravnikom so zavarovalnica, državna uprava in razne komisije širile nabor nezdravniških nalog, ki jim omejujejo možnosti dela z bolniki. Po podatkih ZZZS se je hkrati število zavarovancev povečalo - od leta 2004 za 160 tisoč oseb. Število se ujema s številom oseb brez izbranega osebnega zdravnika.
Predlogi za še dodatno obremenitev preostalih družinskih zdravnikov stopnjujejo pritiske, zaradi katerih je delovna mesta v največjem slovenskem zdravstvenem domu v zadnjih dveh letih zapustila dobra tretjina ali skoraj 40 družinskih zdravnikov, in gredo torej v povsem nasprotno smer od predlaganih rešitev. Zavzemanje za takšno idejo pomeni spodbujanje dodatnih odhodov in še več oseb brez oskrbe v javnih zdravstvenih zavodih.
Avtorji tovrstnih idej (in osebe, ki jih s svojim podpisom podprejo) tako ne zahtevajo varnega in kakovostnega zdravstva, temveč se verjetno nevede zavzemajo za povečanje obremenitev, ki so že tako glavna težava družinske medicine in osnovni razlog za odhode. Tovrstne zahteve pomenijo manj časa za obravnavo bolnika, nižanje kakovosti ter daljše čakanja pred vrati ordinacij.
Zdravniška zbornica Slovenije
