Novice in obvestila

V Združenju zdravnikov družinske medicine so oblikovali nabor ukrepov za reševanje težav, ki primarno zdravstvo pestijo zaradi pomanjkanja zdravnikov. Med drugim predlagajo prenos kompetenc in pooblastil na druge sodelavce v timu ter štipendije za študente, ki se zavežejo, da bodo določeno število let po specializaciji delali v javnem zdravstvu.

Situacija je zaradi pomanjkanja zdravnikov že resno kritična, ukrepati je treba hitro. "Trenutno delamo v razmerah, ko je treba hkrati obravnavati štiri bolnike. Enega pred sabo, enega po telefonu, enega, ki čaka na odgovor po elektronski posti, in četrtega, ki trka ali celo razbija po vratih. Razumemo nezadovoljstvo ljudi, ne razumemo pa tega, da se ves gnev zliva na zdravnike," je na novinarski konferenci povedal predsednik združenja prim. dr. Aleksander Stepanović.

Števila zdravnikov družinske medicine ni mogoče hitro povečati, zato je po mnenju združenja treba prilagoditi način dela, prav tako ni rešitev v tem, da se bolj obremeni tiste, ki še vztrajajo v sistemu. "To je tako, kot da bi reševalcem naročili, da na nosila z nosilnostjo 100 kilogramov naložijo osebo s 150 kilogrami. Ni varno ne za paciente niti za osebje," je opozoril.

Del rešitve vidijo v sodelavcih v zdravstvenih timih, ki bi lahko prevzeli del tega bremena. Za začetek bi povečali kader na eno diplomirano medicinsko sestro na tim. Tem sodelavcem je treba prenesti kompetence in pooblastila za samostojno in odgovorno opravljanje določenih del in nalog, kot so vodenje urejenih kroničnih bolezni. To delno sicer že poteka, dodatno pa bi prenesli še predpisovanje nekaterih medicinsko-tehničnih pripomočkov, nalogov za prevoze in odobravanje kratkotrajnih bolniških staležev.

Administrativne zadeve, ki niso neposredno povezane s strokovnimi odločitvami, pa naj prevzame Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, predlagajo. Želijo si tudi poenotenja informacijskih sistemov na nivoju države.

Nujna se jim zdi ločitev nujne medicinske medicine. "Delo na dveh ali celo več deloviščih hkrati je s strokovnega in človeškega vidika nevzdržno, krati pravice bolnikom in izčrpava že tako preobremenjen družinske zdravnike, ki morajo v okoljih, kjer to še ni urjeno, ob klicu zapustiti ambulanto in na terenu reševati urgentno situacijo," je še izpostavil Stepanovič. Podpirajo fleksibilne oblike dela, po besedah Stepanoviča pa kratkoročno ne bo šlo brez "uvoza" tujih zdravnikov, ki pa jim je treba ponuditi dobre pogoje za bivanje, ustrezno plačilo in prilagoditi zahtevano raven znanja jezika, ki je potrebna za komunikacijo z bolniki.

Predlagajo tudi štipendije za tiste študente, ki se bodo določeno število let po končani specializaciji delali na področju družinske medicine v javnem zdravstvu.

Po oceni dekana ljubljanske medicinske fakultete Igorja Švaba je študij družinske medicine v Sloveniji zelo kakovosten, mladi zdravniki pridobijo praktične izkušnje in teoretično znanje. "Problemi, ki jih imamo v slovenski družinski medicini, pa nastanejo, ko ti diplomanti oziroma dobro izobraženi mladi specialisti pridejo v vsakdanje delo, v rutino v praksi, kjer je situacija taka, da teh svojih kompetenc ne morejo ustrezno uveljaviti," je dejal dekan.

Četrtino študentov 6. letnika medicine, ki so jih spraševali o njihovi poklicni poti, družinska medicina zanima oziroma so odločeni, da želijo izbrati družinsko medicino kot poklicno pot. Žal pa se v času med zaključkom študija in odločitvijo za specializacijo, ko se že srečajo s sistemom, njihove odločitve spremenijo, je povedala predstojnica katedre za družinsko medicine na ljubljanski medicinski fakulteti Marija Petek Šter.

Ključni razlogi za to so po njenih besedah neurejeni pogoji dela, administrativne obremenitve, ki zdravnikom vzamejo tudi tretjino časa, pa tudi to, "da je družinska medicina znotraj laične in včasih strokovne javnosti označena kot stroka, ki ne omogoča akademskega in intelektualnega razvoja". Po njeni oceni finančne spodbude za izbiro specializacije iz družinske medicine, ki so eden od ukrepov ministrstva, ne bodo zares dosegle svojega namena.

Družinski zdravnik in predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri zdravniški zbornici Rok Ravnikar pa je komentiral predlagane ambulante za neopredeljene paciente. Ukrep, ki so ga zdravniki predlagali že pred tremi leti, ko so zdravniki množično zapuščali kranjski zdravstveni dom, se mu zdi korekten.

"V nasprotju s tem, da bi zdravniki vpisovali več pacientov in čedalje več in hitreje delali, smo poskušali najti možnost, da bi mogoče nekateri, ki bi dodatno delo zmogli, ponudili dodatne kapacitete, ker novih zdravnikov tako na hitro ne bomo našli," je dejal. Ob tem je poudaril, da so te zmogljivosti zagotovo manjše, kot so bile leta 2019.

V Sloveniji je trenutno okoli 950 družinskih zdravnikov. Na leto okoli 50 specializantov konča specializacijo iz družinske medicine, kar je, tudi če bi ostali v sistemu, premalo, da bi vzdrževali mrežo družinske medicine. Na leto bi moralo v sistemu začeti delati med 90 in 100 mladih družinskih zdravnikov, so izpostavili sogovorniki. Ob tem so opozorili, da se v prihodnjem obdobju obeta upokojevanje "močne generacije" družinskih zdravnikov, zato grozi, da bo pomanjkanja kadra še večje.

Prof. dr. Zalika Klemenc Ketiš, predstojnica Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete, Univerze v Mariboru je spregovorila o tem, kakšno je stanje v drugih, predvsem Skandinavskih državah. ''V drugih državah imajo timski pristop k obravnavi pacientov. To pomeni, da zdravnik dela tisto za kar je res izobražen. Ostale stvari, ki jih lahko delajo drugi člani tima, to je medicinske sestre in drugi, pa ti delajo ne da bi se zdravnik vpletal v njihovo delo in tudi prevzamejo za to odgovornost. Na ta način je možno opredeliti veliko več pacientov, kot jih imamo mi. V severnih državah jih imajo tudi 6000 na ambulanto. Vendar je tukaj pomembno to, da dela več ljudi, več strokovnjakov v timu, ne samo zdravnik. '' Zdravnik na Danskem, Islandiji obravnava dnevno od 20 do 25 pacientov, približno pol ure časa imajo za vsakega pacienta. Na ta način je možna zelo kakovostna in celostna, v osebo usmerjena oskrba pacienta. To se potem odraža tako v zdravju kot tudi na zadovoljstvu pacientov, je še pojasnila prof. dr. Zalika Klemenc Ketiš.  

Novinarska konferenca z naslovom Pomanjkanje družinskih zdravnikov: kako poskrbeti za naše bolnike? je potekala v sredo, 21. 12. 2022. 

Govorci so bili prof. dr. Igor Švab, dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Marija Petek Šter predstojnica Katedre za družinsko medicino Univerze v Ljubljani, prim. dr. Aleksander Stepanović, predsednik Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenije, prof. dr. Zalika Klemenc Ketiš, predstojnica Katedre za družinsko medicino Univerze v Mariboru, Rok Ravnikar, predsednik Odbora za osnovno zdravstvo na Zdravniški zbornici. Novinarsko konferenco je moderirala doc. dr. Nena Kopčavar Guček.

Povezava do posnetka konference: https://vzivo.sta.si/

Povzeto po STA.si in posnetku novinarske konference.