Ljubljana, 7. februar 2023. Po nedavnem napadu na dva zaposlena v Splošni bolnišnici Celje Zdravniška zbornica Slovenije ponovno opozarja, da so za zagotavljanje večje varnosti zdravstvenih delavcev nujno potrebne spremembe zakonodaje. Zbornica je zato pripravila in na Ministrstvo za zdravje poslala predlog ukrepov, ki bi pripomogli k preprečevanju nasilnih dogodkov v prihodnosti. Predlagamo spremembo Zakona o varstvu javnega reda in miru ter spremembo Zakona o pacientovih pravicah. Zaradi javnega spodbujanja sovraštva in nasilja do zdravstvenega osebja preko spleta pa je Zdravniška zbornica na pobudo Mladih zdravnikov na policijo podala kazenske ovadbe.
Posnetek današnje novinarske konference
Govorci na novinarski konferenci so bili: prof. dr. Bojana Beović, predsednica ZZS in v letu 2023 predsedujoča KZO, prim. doc. dr. Nena Kopčavar Guček, vodja delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja pri ZZS, Valentina Pugelj, predstavnica Mladih zdravnikov, specializantka urgentne medicine, prof. dr. Radko Komadina, predsednik SZD, Gregor Zemljič, podpredsednik FIDES, Miha Lukač, predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.
»Živimo v času, ko neprestano poslušamo o najrazličnejšem nasilju, zlasti v najrazličnejših medijih. Preživeli smo tri leta epidemije, ki je številne ljudi, praktično celo človeštvo, spravila v stisko. In stiska velikokrat porodi različne agresivne ideje, kar je po svoje tudi razumljivo in zdravniki to razumemo in upoštevamo pri svojem delu. Kljub temu pa se nam zdi prav, da prispevamo k temu, da se nasilje v družbi ustavi. Menimo, da je potrebno postaviti meje. Vsaka svoboda govora še ni svoboda govora sama po sebi in ne sme predstavljati verbalnega nasilja. In v zvezi s tem je bila vložena kazenska ovadba zoper ljudi, ki širijo sovražni govor po družbenih medijih. Ministrstvu pa predlagamo tudi spremembe zakonodaje, ki bi zdravstvene delavce v takšnih situacijah bolje zaščitila. Po drugi strani pa želimo spodbuditi pogovore o pozitivnih stvareh in smereh na različnih ravneh, tako v odnosu s pacienti kot tudi družbo, je na današnji novinarski konferenci po seji Koordinacije zdravniških organizacij v uvodu povedala predsednica zbornice prof. dr. Bojana Beović.
»Nasilje v zdravstvu ni pojav le v Sloveniji ampak globalno. Zdravstvo je najbolj tvegamo delovno okolje kar se tiče poškodb, nasilja, verbalnega in tudi fizičnega. Nasilje v zdravstvu je dvojno negativen dogodek. Prepričana sem, da nasilen pacient doživlja enako stresno reakcijo med konfrontacijo tudi če je samo besedna, kot zdravstveni delavec, na katerega je nasilje usmerjeno. Nasilje v zdravstvu ni za nikogar pozitivno, niti za povzročitelja, niti za tistega proti kateremu je usmerjeno,« je poudarila prim. doc. dr. Nena Kopčavar Guček.
Pojasnila je, da si v zdravstvu prizadevamo zdravstvene delavce izobraziti, kako preprečiti nasilje, da do tega sploh ne bi prišlo. »Za nasilje na delovnem mestu je vedno odgovoren delodajalec in to velja za vsa delovna okolja, vendar pogosto pomoč pride prepozno. Zato si prizadevamo v smeri, da svoje kolege, sodelavce izobrazimo, da bodo imeli nek varnosti načrt znotraj najožjega tima,« je povedala prim. doc. dr. Nena Kopčavar Guček.
Sprememba Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1)
Stališče zbornice in delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja, ki deluje v okviru zbornice, je, da bi bilo treba zdravstvenega delavca med izvajanjem zdravstvene obravnave obravnavati (smiselno) enako kot uradno osebo pri uradnem poslovanju.
Položaja uradne osebe pri uradnem poslovanju in zdravstvenega delavca med izvajanjem zdravstvene obravnave oz. med opravljanjem nalog, ki so povezane z zdravstveno obravnavo, sta namreč primerljiva, zato bi moral biti posameznik, ki se nedostojno vede do zdravstvenega delavca, kaznovan za prekršek enako kot posameznik, ki se nedostojno vede do uradne osebe.
Zato zbornica predlaga, da se v 7. člen ZJRM-1 doda nov tretji odstavek, ki se glasi: (3) Enako se kaznuje, kdor se prepira, vpije ali nedostojno vede do zdravstvenega delavca med izvajanjem zdravstvene obravnave ter opravljanjem nalog, povezanih z zdravstveno obravnavo.
Pri tem bi bilo treba kot opravljanje nalog, povezanih z zdravstveno obravnavo, razumeti vsakršen stik zdravstvenega delavca s pacientom, ki je namenjen npr. naročanju na pregled oziroma poseg, podajanju informacij osebno, po telefonu ali drugih komunikacijskih sredstvih ter vodenju čakalnega seznama.
Sprememba Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP)
Drugi del predlaganih sprememb se nanaša na Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP).
Po predlogu zbornice se za 54. členom doda nov 54.a člen. V dodanem členu se dodatno konkretizira pojem nedostojno vedenje, ki ga sicer opredeljuje ZJRM-1, tako ravnanje pa bi predstavljalo kvalificirano obliko prekrška iz zgoraj predlaganega tretjega odstavka 7. člena ZJRM-1.
Prav tako predlagamo, da se v 54. členu ZPacP doda odstavek, ki nalaga ministru, pristojnemu za zdravje, da sprejme ukrepe, s katerim bo zagotovljena varnost zdravstvenih delavcev, pacientov oz. drugih oseb v prostorih izvajalca zdravstvene dejavnosti. Zbornica je v ta namen oblikovala predlog Pravilnika o določitvi varnostnih ukrepov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, v katerem je bolj natančno določila ukrepe izvajalcev na področju varnosti zaposlenih. Pravilnik ureja oceno ogroženosti izvajalca zdravstvene dejavnosti, varnostne standarde, sisteme varovanja izvajalca ter oblike preventivnega delovanja in delovanja po nastalem varnostnem incidentu.
Ocenjujemo, da je ureditev, skladno s katero ukrepe izvajalcev na področju varnosti zaposlenih sprejme ministrstvo, pristojno za zdravje, s pravilnikom, ustrezna. S tem bi ministrstvo namreč izvajalcem zdravstvene dejavnosti poslalo signal, da je zagotavljanje varnosti njihovih zaposlenih nujno potrebno. V skladu z veljavno delovnopravno ureditvijo bi namreč izvajalci zdravstvene dejavnosti že sedaj morali zagotavljati varnost svojih zaposlenih na delovnem mestu.
Zaradi spodbujanja sovraštva in nasilja do zdravstvenega osebja na družbenem omrežju podane kazenske ovadbe
Zdravniško zbornico Slovenije je skupina Mladi zdravniki obvestila, da so se pod njihovo objavo na omrežju Facebook, v kateri so se po incidentu na urgenci SB Celje zavzeli za ničelno toleranco do nasilja in pozivali k ureditvi varnega delovnega okolja za zdravstvene delavce, zvrstile številne sovražne izjave uporabnikov omrežja.
Zbornica je zato v zvezi z določenimi izjavami na FB podala kazensko ovadbo, saj menimo, da bi lahko izpolnjevale zakonske znake kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po prvem odstavku 297. člena Kazenskega zakonika.
Navajamo le nekaj zapisov v izvorni obliki:
- » izjemno srečo ste imeli da vas ni kdo razbil ko kanto in to dobesedno. Tako da, ne biti tako začudeni kaj je kdo storil …«;
- »Pravilno, se premalo so dobili po pi…«;
- »ne želite si, da bi mi vsi imeli ničeno toleranco, tako bi batine padale, ne bi bilo čakalnih vrst in ošabnosti…cela Slovenija ne bo kaznovana in ja, nekateri imajo jajca«;
- »Genocidniki, se vec bo nasilja nad vami, vprašajte se zakaj…«
- »Se huje bo upam da bo še bolj usekalo po vas vsi ki ste sodelovali v eksperimentu koliko imate iq«.
Navedene izjave ne pomenijo le žaljivega stališča do konkretne skupine ljudi, temveč jih razumemo kot pozivanje drugih k sovraštvu, nasilju oziroma nestrpnosti do zdravstvenih delavcev. Avtorji namreč pozivajo k aktivnemu ravnanju in k negativnim čustvom do zdravnikov in zdravstvenega osebja (»prav vam je, karma je kurba!«, »kar nej vas bo strah! Pride palica za vas!«, »sejali ste veter, želi boste vihar«, »navali narode«, »počistimo nesnago«, »še več bo nasilja nad vami«, »upam da bo še bolj usekalo po vas« itd.).
Še posebej zaskrbljujoče je, ker so bile navedene izjave zapisane pod objavo, katere namen je bil opozoriti na problematiko nasilja nad zdravstvenimi delavci. Očitno pa so nekatere vzpodbudile k dodatnemu nasilju.
Zaradi sovražnih izjav so Mladi zdravniki 31. 1. 2022 na svojem profilu izrazili zgroženost nad komentarji in ščuvanjem k dodatnemu nasilju nad zdravstvenimi delavci. Na ta način so bili avtorji spornih izjav opozorjeni na skrajno neprimernost svojih zapisov, vendar pa izjav do dne oddaje ovadbe niso odstranili. Poleg tega so se pod navedeno objavo zvrstile še druge sovražne izjave.
V Zdravniški zbornici Slovenije pričakujemo, da bodo pristojni organi z resno obravnavo tovrstnih prijav omejili pojav nasilja in groženj v javnosti, saj lahko to spodbuja fizično nasilje, ki smo mu bili v preteklosti že priča v zdravstvenih ustanovah.
