Zdravniške organizacije opozarjamo na pomen zagotavljanja varnih in konkurenčnih pogojev dela za zdravstvene delavce ne glede na organizacijsko obliko delodajalca. Skrb vzbujajoč je podatek, da zaradi pomanjkanja zdravnikov in posledično prekomernih obremenitev o odhodu iz javnega zdravstva po podatkih ankete iz začetka lanskega leta razmišlja polovica zdravnikov, ki si želijo predvsem boljšo organizacijo delo, omejitev dela na zakonsko določenih 48 ur tedensko in več spoštovanja ter razumevanja nadrejenih.
Rešitev za ohranitev javnega zdravstva so tako predvsem zmanjšanje administrativnih obremenitev, informatizacija, spremembe organiziranosti zdravstvenega sistema ter povečanje števila zdravnikov, ki jih v Sloveniji po zadnjih podatkih manjka 1.400, da bi dosegli evropsko povprečje (3,3 zdravnika na 1000 prebivalcev, povprečje EU je 4,0, vir:
Health at Glance str. 179). Največji manko beleži Slovenija prav na področju družinske medicine.
Največji izziv tako predstavlja ohranitev in povečanje delovnih mest v tako imenovani težki medicini, kjer je delo bolj zahtevno in je potrebno tudi dodatno izobraževanje. Mlade zdravnike je zato treba motivirati, da se ne bodo odločali za lažja delovna mesta v Sloveniji in tujini, ki so obenem lahko tudi bolje plačana, do česar že prihaja.
Zdravniške organizacije opozarjajo na pomen nacionalnega načrta kadrovskih virov v zdravstvu ter sprejema sistemskega zakona o plačah v zdravstvu ter posodabljanje standardov in normativov, ki dajo zdravniku dovolj časa za strokovno in pacientu prijazno obravnavo. To je osnova za ohranjanje zaposlenih, tudi vrhunskih strokovnjakov, znotraj javnega sistema.
