Reportaža o delu z begunci v Zdravstvenem domu Logatec
»Ne gre samo za težave z jezikom, pogosto povsem drugače razumejo zdravstveni sistem,« glavne izzive pri delu s tujci pojasnjujejo v Zdravstvenem domu Logatec. »Veliko Ukrajincev je v domovini uporabljalo zasebne zdravstvene storitve. Naučili smo se, da je njihov dostop do zdravstvenih storitev in zdravil popolnoma drugačen kot pri nas. Zato je vloga prevajalke in kulturne mediatorke nenadomestljiva,« med obiskom begunske ambulante pripoveduje zdravnica Lucija Jagodic Klipšteter, strokovna vodja Zdravstvenega doma Logatec.
V nekaj dneh po začetku vojne so v begunskem centru v Logatcu hitro sprejeli precejšnje število ukrajinskih beguncev. »Tam sem prišel v zasilno sobico in sem delal z ljudmi, s katerimi se nismo mogli sporazumeti. Reševali smo se s pomočjo prevajalnikov na telefonu in računalniku, malo sem se naučil osnovnih fraz. Potem sem si naložil na telefon še ukrajinsko tipkovnico, da so lahko v prevajalnik pisali odgovore. Največja težava je bila, da imajo oni drugačna pričakovanja od zdravnikov. Dober primer tega so mame, ki so za otroke ob vročini zahtevale antibiotike, čeprav jih niso potrebovali. Ni bilo vedno lahko razložiti, da jih ne potrebujejo,« pripoveduje specializant družinske medicine Aleš Podboj.
Situacije so spravljale tako begunce kot osebje v stisko
Ob tem imajo begunci z različnimi statusi različne pravice. Nekaterim pripada samo nujna pomoč, drugim več storitev. »Tukaj nastane strokovna dilema. Lahko nekdo ne potrebuje nujnega zdravljenja, ker danes še ni življenjsko ogrožen. Vendar bo lahko, če ga ne začnemo zdraviti,« je dodal Podboj.
Najpogostejše preglavice ukrajinskih beguncev so čakalne dobe, neenaka košarica pravic ter otežen dostop do zdravil, ki so jih ljudje jemali doma. Situacije so spravljale tako begunce kot osebje v stisko. Ni bilo dovolj, da so pripravljali in prevajali letake o najbolj pogostih zdravstvenih težavah otrok in pojasnila, da lahko denimo klopa sami odstranijo in zaradi tega ni treba na urgenco. Do posveta vseh deležnikov, kjer so predstavili težave, ki so se nabrale, je bila ena ključnih nezadostna dostopnost podpore tolmačev in medkulturnih mediatorjev pri zagotavljanju zdravstvenih storitev, pripoveduje Lucija Jagodic Klipšteter, ko mi ponosno predstavi Iryno Nesterovo, medkulturno mediatorko Rdečega križa Slovenije. Njena odgovornost je ne samo dobesedni prevod, temveč razlaga v kontekstu slovenskega sistema, kaj besede zdravnika zanje v praksi pomenijo. Nesterova je ekonomistka, ki se je v slabem letu po prihodu naučila slovensko. Beguncem pomaga z objavami preko spleta in družbenih omrežij, odgovarja na vprašanja ter celo po potrebi prevaja nujni del dokumentacije. Glede na izkušnje oceni, da ima logaški zdravstveni dom najbolje urejen sistem.
Vzpostavili smo delujoč sistem oskrbe beguncev, sta prepričana Lucija Jagodic Klipšteter, strokovna vodja Zdravstvenega doma Logatec, in specializant družinske medicine Aleš Podboj (na fotografiji).
V Logatcu že dolgo deluje izpostava za namestitev beguncev in prosilcev za azil. »Začelo se je s klici na 112 še v času pred epidemijo. Takrat je bilo veliko prebežnikov iz Sirije, Irana, Afganistana, Pakistana, Bangladeša. Zelo pogosto je bila to velika obremenitev urgentne ambulante, ko je hkrati prišlo k nam veliko ljudi z različnimi težavami. Treba je bilo urediti prevoze, praktično niti nismo vedeli, kakšne so njihove pravice,« pripoveduje Anja Plot, specializantka družinske medicine. V času covida so delovali predvsem kot nujna služba. Potem so marca dobili navodila, naj hitro pregledujejo kar vse ukrajinske begunce po vstopu v državo. »Opozorili smo, da tako ni mogoče strokovno delati, in dogovorili smo se za termine, ko jih lahko varno oskrbimo. Ponudili smo, da vse nenujne zdravstvene težave uredimo v ambulanti enkrat tedensko. Težava pa je zagotavljanje napotitev, ker jih del nima urejenega zavarovanja in kartice ZZZS. Torej se napiše izvid in potem gre vloga na pristojno komisijo, ki oceni, ali se odobri takšen strošek,« pripoveduje Anja Plot. V času srečanja sredi januarja je bilo v Logatcu po uradnih podatkih na spletni strani občine v domu 196 oseb, del je nastanjen tudi drugje.
Pred vstopom v šolo so opravljali tudi sistematske preglede, takrat je prišla pomagat ukrajinska pediatrinja Nataša Golovina. Oskrbovali so zobozdravstvene težave, zobozdravnicam so s sodelovanjem Zdravniške zbornice Slovenije prišli na pomoč zobozdravniki od drugod. Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov je pripravil tudi navodila za obravnavo in obračun pacientov z različnimi vrstami statusov. Ker imajo zdravniki in medicinske sestre vse več izkušenj in ker se ustno izročilo o praksah v slovenskem zdravstvu prenaša med begunci, je težav s sporazumevanjem vse manj. Še največji izziv je obračun, pojasnijo v finančni službi zdravstvenega doma. Glede na status se račune z vso dokumentacijo pošilja na različne naslove, saj jih do sedaj še niso informacijsko povezali. To pa žal v slovenskem zdravstvu ni težava, ki bi bila vezana samo na delo z begunci.
V Zdravstvenem domu Logatec so ponosni na rezultate in kolektiv
Zdravstveni dom Logatec skrbi za skoraj petnajst tisoč prebivalcev občine, v zadnjem času opredeljuje veliko število pacientov tudi iz Ljubljane. Težav s pomanjkanjem zdravnikov nimajo, trije družinski zdravniki še sprejemajo paciente. Strokovna vodja je prepričana, da so z dobrimi odnosi, dolgoletnim kakovostnim vodenjem ter načrtnim delom z mladimi sestavili kolektiv, v katerem delajo tako, kot so si predstavljali na začetku kariere. Opravljajo hišne obiske, male posege, imajo sedež nujne medicinske pomoči. »Raznolikost dela, ki ga ponuja periferni zavod, kot je naš, je zagotovo draž,« je prepričana.
Ana Košmrlj, srednja medicinska sestra: »Na začetku smo delali pri njih v centru; od vseh dokumentov so imeli s seboj le potne liste in tako smo pri njih preverjali, ali kdo potrebujejo kakšno stalno terapijo. Zdaj je lažje, saj pridejo k nam v zdravstveni dom, vsi imajo urejen status in slovenske dokumente, imamo prevajalko. To je povsem drugače. Vnesemo jih v naš sistem, nato je plačnik storitve Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov ali Ministrstvo za zdravje glede na status.«
Iryna Nesterova, medkulturna mediatorka Rdečega križa Slovenije: »Na začetku vojne sem delala kot prostovoljka. Težava je v tem, da begunci ne razumejo, da so tujci in jim ne pripada vse, kar pripada ljudem, ki plačujejo zavarovanje. Hodim v Logatec, UKC Ljubljana ter v bolnišnici Novo mesto in Murska Sobota. Vsi vedo, da se lahko pri težavah v sporazumevanju obrnejo name. Upam, da je moja številka v vseh zdravstvenih domovih.«
AVTOR: Jure Brankovič, univ. dipl. zgod. in nov., Oddelek za odnose z javnostmi ZZS
