Ljubljana, 20. marec 2023. »Sodobna medicina nam omogoča osupljive načine zdravljenja, ki nam izboljšajo, podaljšajo ali celo povrnejo življenje, da lahko dosegamo visoke starosti. Posledično se naša populacija, ki jo zdravimo tudi zobozdravniki, »stara«. Vedno več naših pacientov jemlje zdravila za kronične bolezni, katerih stranske učinke in vpliv na zobozdravstvene posege moramo poznati tako zdravniki, zobozdravniki kot tudi pacienti sami,« je v uvodu v novinarsko konferenco ob 20. marcu, svetovnem dnevu ustnega zdravja, poudaril Matej Praprotnik, dr. dent. med., vodja delovne skupine Ustno zdravje pri Odboru za zobozdravstvo, Zdravniške zbornice Slovenije, ki že četrto leto izvaja projekt ozaveščanja prebivalcev o pomenu ustnega zdravja.
Letos se projekt ozaveščanja bolj ciljano osredotoča na vpliv ustnega zdravja na splošno zdravje. Kot je pojasnil Matej Praprotnik, dr. dent. med., sta v središču skupina kronično ali akutno bolnih pacientov z ledvičnimi, srčnimi ali jetrnimi boleznimi in skupina ljudi s tveganjem za razvoj raka ustne votline ter tisti, ki to diagnozo že imajo. Te kronične bolezni organov lahko vodijo v končno odpoved (ledvic, srca, jeter) in terapijo s presaditvijo organa. Presaditvi sledi dolgotrajno okrevanje z zdravili z zaviralci imunosti, pri rakavih pacientih pa tudi radioterapija ali kemoterapija.
»Obema skupinama pacientov je skupno to, da gre za resna življenje ogrožajoča stanja, pri katerih nesanirana vnetja v ustih (z zapleti) negativno vplivajo na zdravljenja ali pa povzročijo celo smrtni izid. Iz tega razloga so terapije »zdravljenja« ust pred takšnimi posegi praviloma radikalne. Če poenostavimo, je v tako resnih zdravstvenih stanjih najvišja prioriteta reševanje življenja, kar pogosto pomeni ekstrakcijo vseh mrtvih, nesaniranih in nedostopnih zob za čiščenje. Veliko teh pacientov na tak način ohrani življenje, a izgubi zobe, ki bi jih bilo možno zdraviti, če bi imeli čas,« pojasnjuje Matej Praprotnik, dr. dent. med.
Letošnja akcija se zato osredotoča na to, da je čas tisti, na katerega želimo zobozdravniki opozoriti vse kronične bolnike in njihove svojce ter vse prebivalce, ker se v prihodnosti skoraj vsak znajde v takšnem položaju. »Vzemite si čas, da obiščete zobozdravnika, še posebej če ste kronični bolnik in se vam napoveduje operativni poseg. S tem boste dali čas zobozdravnikom, da pravočasno ohranijo vaše zobe in vaše ustno zdravje. Bolezen nas lahko preseneti in ujame nepripravljene, naj ustno zdravje ne bo presenečenje. Uporabljajmo zobno ščetko vsak dan dvakrat na dan, uporabljajmo zobno nitko, poleg tega pa redno, vsaj enkrat na leto, obiščimo svojega zobozdravnika, tudi če nas nič ne boli, da nam pove, ali je naše ustno zdravje res tako dobro, kot smo prepričani,« opozarja vodja delovne skupine Ustno zdravje.
Kot poudarja kardiologinja doc. dr. Katja Prokšelj iz UKC Ljubljana, srčne bolnike tudi kardiologi ves čas ozaveščajo, kako izjemno pomembna je dobra ustna higiena, še posebej za tiste, ki imajo umetne srčne zaklopke, različne okvare zaklopk in nekatere prirojene srčne napake.
»Ti bolniki imajo namreč večje tveganje za posebno obliko okužbe srca, ki jo imenujemo infekcijski endokarditis. Eden najpogostejših vzrokov infekcijskega endokarditisa so prav okužbe iz ustne votline, zato je za te bolnike izjemnega pomena, da je zobovje ves čas čim bolj zdravo in urejeno. Takim pacientom tudi povemo, da pred večjimi posegi v ustih potrebujejo tudi antibiotično zaščito, kar preprečuje, da bi se ob takem posegu ustvaril predpogoj za okužbo,« pojasnjuje doc. dr. Katja Prokšelj in dodaja, da so vsi srčni bolniki tudi opozorjeni na nujnost rednih pregledov pri zobozdravniku, da ohranjajo čim bolj zdravo zobovje.
»Na naših zobeh in v okolici živi veliko število bakterij. Dnevno te bakteriji prihajajo v stik z našim krvnim obtokom, ki pa jih naš imunski sistem zelo hitro odstrani. Kadar pa je teh bakterij več, kadar poteka vnetno dogajanje zob, obzobnih tkiv, se lahko zgodi, da naše imunske celice ne zmorejo odstranjevati vseh teh bakterij, te pa se lahko naselijo na naše predhodno okvarjene zaklopke ali na umetni material, ki je bil vstavljan v obliki zaklopke. Na začetku se ne bo zgodilo nič, bolnik tega ne bo zaznal, bakterije pa se bodo razmnoževale in bo postopoma nastala kronična okužba. Tak bolnik bo lahko začel občasno zaznavati povišano temperaturo, to so vročine bolj med 37,5 do 37,8, redko 38, pojavljati se lahko začne utrujenost, hitra zasoplost in to lahko kar traja, tudi več tednov. Srčni bolnik, pri katerem taka vročina traja teden dni in ni drugega vzroka, mora do svojega zdravnika, da ta naredi osnovne krvne preiskave in če ni nobenega drugega vzroka za težave, da ga pošlje k ustreznemu specialistu,« pojasnjuje vzroke in simptome infekcijskega endokarditisa infektologinja doc. dr. Mateja Logar z Infekcijske klinike UKC Ljubljana.
Čim bolj zdravo zobovje je izjemnega pomena tudi pri rakavih bolnikih. Jana Krapež, dr. dent. med., specialistka za zobne bolezni in endodontijo, ki deluje v Centru za zobne bolezni in endodontijo Stomatološke klinika, je povedala: »Če je rak glave in vratu diagosticiran v napredovali fazi, je treba poleg operacije ta predel tudi obsevati. Obsevanje v področju glave in vratu uničuje hitro deleče se tumorske celice, žal pa povzroči spremembe tudi na zdravih okoliških tkivih. Med drugim tudi na zobeh in obzobnih tkivih. Spremembe so trajne in samo s pomočjo zobozdravnika in prilagojeno higieno je možno vzdrževati zdravo okolje v ustni votlini,« poudarja Jana Krapež, dr. dent. med.
Pojasnjuje, da je pred začetkom zdravljenja raka glave in vratu potreben konzilij, sestavljen iz več specialistov različnih medicinskih strok, med katerimi je tudi zobozdravnik. Poleg načrta zdravljenja rakavega obolenja naredijo tudi načrt zdravljenja zob in obzobnih tkiv pred, med in po obsevanju. »Pred obsevanjem smo radikalni, saj je treba ekstrahirati tudi nekatere zdrave zobe – tiste, ki so v okolici tumorja, zaradi operacije in tiste, ki so v obsevalnem polju z najvišjimi dozami obsevanja. Poleg tega ekstrahiramo vse bolne zobe ali zobe z bolnimi obzobnimi tkivi. Med obsevanjem smo negovalni in poskušamo bolniku olajšati akutne posledice zdravljenja. Po obsevanju pa pomagamo bolniku vzdrževati zdravo ustno votlino,« pojasnjuje specialistka za zobne bolezni in endodontijo.
Pri tem na podlagi dolgoletnih izkušenj pri delu s pacienti poudarja, da se tega, kako pomembno je zdravje, navadno zavedamo šele takrat, ko ga nimamo več. »Ustno zdravje – večina bolezni v ustih je kroničnih, zato jih ne čutimo. Ko jih, pa je navadno prepozno. Redni obiski pri zobozdravniku so pomembni predvsem zato, da so bolezni in težave na zobeh in obzobnih tkivih dovolj hitro odkrite in pozdravljene,« opozarja Jana Krapež, dr. dent. med.
Najpogostejši maligni tumor glave in vratu je rak ustne votline in žrela. V Sloveniji je po pogostosti na osmem mestu, v populaciji starejših moških je celo na šestem. Če nekoliko poenostavimo, vsako leto v Sloveniji odkrijemo v poprečju 258 rakov ustne votline in žrela (povprečno 200 moških in 58 žensk). Moški zbolevajo pogosteje kot ženske v razmerju 4 : 1.
»Rak ustne votline in ustnega žrela je tudi najhujša bolezen, ki lahko prizadene ustno votlino in žrelo. Zobozdravniki letno odkrijemo okoli 80 odstotkov rakov v zobnih ambulantah, kar pomeni okoli 200 primerov, žal od tega skoraj 50–60 % v napredovali fazi. Preventiva raka ustne votline in žrela je ozaveščanje populacije. Pomembno je, da vemo, da rak ustne votline in ustnega žrela obstaja in da ga lahko dobi kdorkoli, ljudje z zobmi ali brez njih,« je na novinarski konferenci opozorila prim. dr. Diana Terlević Dabić, dr. dent. med., Stomatološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva.
Najpomembnejša dejavnika tveganja za nastanek raka ustne votline in ustnega žrela sta kajenje ter tvegano in škodljivo pitje alkohola. Pripisujemo jima 65 % vseh rakov ustne votline in žrela. Rizične skupine so moški, kadilci, ki prekomerno uživajo alkohol, stari okoli 60 let in vsi pacienti s potencialno sumljivimi spremembami.
Prim. dr. Diana Terlević Dabić, dr. dent. med., pojasnjuje, da so najbolj sumljive klinične spremembe v ustih: ostro omejene rdeče ali bele lise, rane, ki se ne zacelijo v dveh tednih, ko se odstrani vzrok draženja, ali zatrdline. Zato je pomembno preventivno samopregledovanje ustne votline 1-krat mesečno. V primeru, da opazimo spremembe, pa svetuje, da nujno obiščemo zobozdravnika. Začetne lezije so namreč popolnoma ozdravljive.
»Redni zobozdravniški pregledi rešujejo mnoge težave, v primerih zgodnjega odkritja malignih sprememb pa tudi življenja,« opozarja in svetuje tudi prim. dr. Diana Terlević Dabić.
O projektu:
Projekt Ustno zdravje je projekt Zdravniške zbornice Slovenije in je hkrati projekt vseh zobozdravniških združenj, fakultete, študentov in vseh zobozdravnikov, ki želijo izobraževati, obveščati in svetovati prebivalcem Slovenije o pomembnosti in vplivu ustnega zdravja na naše splošno zdravje in dobro počutje. Vse aktivnosti so predstavljene na internetni strani https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/ustno-zdravje in Facebooku https://www.facebook.com/ustnozdravje/strani.
