Zadnjih petnajst let je bila za izvolitev predsednice ali predsednika Zdravniške zbornice Slovenije potrebna vsaj 50 odstotna udeležba zdravnikov in zobozdravnikov. Kljub kvorumu in spodbujanju članov, da se volitev udeležijo, je volilna udeležba znašala okrog 50 odstotkov. Pogosto kvorum ni bil dosežen in volitve je bilo potrebno ponoviti. “Ponavljajoče ponavljanje volitev zaradi nedoseganja kvoruma je predstavljajo nepotrebno zapravljanje na deset tisoče evrov članskega denarja, kar je številne zdravnike in zobozdravnike jezilo. Ta denar bi lahko porabili veliko bolj smotrno. Dodatno pa ponavljanje volitev zdravništvo v očeh javnosti naredi neenotno, šibko in nepovezano,” sta opozorila poslanca skupščine zdravniške zbornice: družinski zdravnik Miha Lukač in travmatolog Aleš Fischinger. Njuni pobudi so prisluhnili tudi drugi poslanci in v dveh branjih z dvotretjinsko večino vseh poslancev skupščine potrdili spremembo statuta in kvorum ukinili.
Spodbujanje zdravnikov in zobozdravnikov h glasovanju je predstavljajo Sizifovo delo tako za vsakokratno vodstvo zbornice kot volilno komisijo. “Žal velik del članstva pozivanje k oddaji glasov v obliki mailingov, SMS-ov, objav v biltenu etc., dojema kot t.i. "spam nadlegovanje", kar škodi ugledu zbornice med člani,” je opozoril Fischinger. Ob raziskovanju različnih volilnih sistemov zdravniških zbornic v EU niso naleteli niti na en primer uporabe kvoruma, dodaja Lukač, ki opozarja, da sistema kvoruma ne uporabljamo niti v Sloveniji pri volitvah predsednika republike, članov Državnega zbora ali poslancev ZZS.
Ukinitev kvoruma pa ne pomeni, da so volitve postale manj pomembne, poudarjata soglasno. “Prav nasprotno. Pomembno je, da se člani udeležimo volitev zdaj, ko bodo dokončno odločilne ob prvem glasovanju v prvem ali drugem krogu. Z veliko udeležbo na volitvah in posledično številčno podporo bodoči predsednici ali predsedniku, dajemo našemu prvemu med enakimi dodatno težo pri uveljavljanju zdravniških interesov,” pravi Fischinger, ki obljublja, da bo tudi v bodoče pozival kolegov, naj se volitev udeležijo v čim večjem številu.
Pomembno je, da se kolegi udeležujemo volitev kot volivci in tudi sodelujemo v zdravniških organizacijah, opozarja Lukač. “Le na takšen način lahko kaj spremenimo na boljše. Prepričan sem, da bi bila apatija zdravnikov in zobozdravnikov do stanovskih organizacij najboljši zaveznik tistih, ki si želijo odločati o nas namesto nas,” pravi Lukač, ki ga veseli, da se mladi kolegi aktivno vključujejo tako v javne razprave kot oblikovanja stališč zdravniških organizacij.
Pred uvedbo kvoruma smo se člani volitev udeleževali v večjem številu
Leta 1996 smo dosegli 62% udeležbo. Leta 2000 48%, leta 2004 49%, leta 2008 42% in 46%, leta 2012 42 % in 54 %, leta 2016 45% in 52 %. Leta 2020 smo kvorum z aktivnim pozivanje k udeležbi na volitvah dosegli dosegli v 1. krogu s 51,1% in v 2. krogu s 51,0%. (Vir za podatkovno obdobje 2000-2016; 388 bilten ZZS, A. Možina, za 2020 poročili volilnih komisij). Krog volitev je leta 2020 stal 24.675 evrov, pri čemer so se poštne storitve od tedaj dodatno podražile, kar pomeni, da bi znašali stroški ponavljanja volitev zaradi nedoseganja kvoruma po trenutni oceni več kot 30 tisoč evrov.
