Novice in obvestila

''(Kronične) duševne motnje, npr. depresivne in psihotične, pa tudi demenca, so lahko močno izpostavljeni v primeru dopuščanja pomoči pri prekinitvi življenja in to je tista zdrsna podlaga, kjer se lahko znajdemo, če bi to uveljavili. Ljudje z duševnimi motnjami v določenem stanju in določenem obdobju čutijo, da bi končali življenje vendar je to del tega stanja, ko se to izboljša, pa tega več ne želijo, si želijo živeti. Ob njem se poleg strahu pred izgubo lastne identitete in avtonomije vzpostavlja socialni pritisk odvečnosti, obremenjevanja drugih, krivde (tudi pritisk odločitve in napovedanega slovesa!), ki človeka poleg trpljenja in bolečin potiskajo proti takšnim vratom izhoda,'' poudarja prof. dr. Borut Škodlar.  

 Povezava do predavanja prof. dr. Boruta Škodlarja >>>

Med drugim je prof. dr. Škodlar spomnil tudi na stališče Komisija za medicinsko etiko Republike Slovenije: ''Neetično je, če zdravnik umirajočemu ne pomaga lajšati bolečin in stisk ter če v umiranju in smrti ne ohranja njegovega dostojanstva. Evtanazija spreminja razmerje med zdravnikom in bolnikom kot tudi temeljno zdravnikovo poslanstvo, ki je ohranjanje življenja. Spreminja zdravnikov odnos do življenja bolnikov in odpira prostor zlorabam.''