Črt Marinček
Alija (Alojz) Košir je prestopil v muslimansko vero zaradi ločitve. Dušan Štucin mi je med izpitom iz fizikalne kemije s cigareto v ustih dejal, da naj gledam v tablo, medtem ko pišem s kredo. Ker sem slabo slišal, njegovega momljanja nisem razumel in sem posledično padel.
Januarja 1965 smo imeli v organizaciji MF nepozaben teden smučanja na Vršiču. Za pot od železniške postaje do Erjavčeve koče sem med prvimi potreboval z vso opremo 2 uri in 45 minut. Vsak dan smo »štamfali« skoraj do Slemena, ponoči pa igrali tarok v zasedbi Vinko Pavlovčič, Milan Čižman, Vera Petrišič in jaz. Kot bruca so me absolventi vzeli v zaščito …
Albin Seliškar mi je na izpitu zastavil vprašanje o ledvicah. Nekaj dni pred izpitom iz fiziologije sem gledal na TV oddajo o ledvicah. Pomagalo je …
Miha Likar nam je predaval virologijo, kot dekan pa nam je v zaključnem nagovoru položil na srce, da naj o svoji matični fakulteti govorimo samo dobro.
Bogdan Brecelj – na kolokviju iz ortopedije mu na vprašanje o talasoterapiji nisem ravno blesteče odgovarjal.
Marjan Kordaš nam je, po našem mnenju, dajal vtis, da je pafi najpomembnejša stvar na svetu, čeprav tega sam ni hotel. To sem spoznal šele na podiplomskem študiju …
Janez Kanoni je imel svoj slog predavanj in vaj. Njegov najstarejši sin Julij je bil moj sošolec in sem bil pri njih zraven Drame kot doma, vendar iskrica z njihovo edinko ni preskočila.
Marij Avčin – pri njem sem na izpitu iz pediatrije dobil eno redkih desetk.
Janez Milčinski – na njegovih predavanjih ob 7h zjutraj sem vedno sedel v prvi klopi in nobenega zamudil, tako so me pritegnila. Tudi ocena prav dobro je bila zaslužena.
Franc Erjavec – na kolokviju iz klinične farmakologije sem padel in zato končal študij čez dva tedna, pred dnevom republike 28. 11. 1969.
Na absolventski izlet smo v manjšini šli z ladjo Jugoslavija preko Malte do Tunisa in nazaj do Benetk. S strani MF je bil z nami prof. Ciril Godec. Ob zvokih njegove kitare in francoskih šansonov nam ob romantičnih večerih in plesu ni bilo dolgčas.
Profesor Godec je kasneje odšel v New York, kjer je izdal obširno knjigo o rakih sečil. Po informaciji skupne znanke prof. Angele McNamara iz Dublina je star nekaj več kot 80 let, njegove žena Susanne pa dve leti manj.
Kabino sva delila z Miroslavom Lucijem. Živo se spomnim njegove pomoči, ko sem v kabini bruhal zaradi preveč pijače ob sicer mirnem morju. Mirno je pobrisal vse za mano in me dal spat …
Morje pa je pokazalo zobe na povratku, in sicer ob prečkanju Kvarnerja, ko so valovi zaradi močne burje nagibali našo največjo potniško ladjo s pljuski do kapitanskega mostu.
Večina je taborila na Rabu. O njihovih zgodbah pričajo slike …
Tomaž nas je prezgodaj zapustil (30. 11. 2016), Dušica in Marjeta sta letom primerno zdravi, tik pred oddajo v tisk pa smo izvedeli, da se je poslovil naš prijatelj in sodelavec prof. dr. Eldar Gadžijev.
Ker bo prihodnje leto minilo 60 let od našega vpisa na MF UL, se je na pobudo Alenke Fetih 20. aprila letos v petčlanski zasedbi v gostišču Livada zbral iniciativni odbor.
V pomanjkanju kontaktov prosimo vse, ki tega še niste storili, da sporočite svoj e-naslov ali telefonsko številko po elektronski pošti na: alenka.fetih@gmail.com.
Objavljeno v Isis 6/2023
Naš počitek na spustu s Pogačnikovega doma na Kriških podih proti Aljaževem domu v Vratih
Martinčkanje na Rabu
Tudi profesor Janez Milčinski se je znal zabavati z nami v Pajzlu, ki so ga pred kratkim podrli skupaj s starim delom MF.
