Rodimo se in prehodimo svojo življenjsko pot do smrti. Običajno se premalo zavedamo minljivosti življena in se ne pripravimo na smrt. V življenju vsakega posameznika so različne situacije, ki jih oblikujejo individualni fizični, psihični, duhovi in družbeni dejavniki, sooblikovani s kulturo, prepričanjem, vero in izkušnjami. Trpljenje je izraz stiske zaradi enega ali več dejavnikov, ki prizadenejo posameznika, zato za trpljenje ni ostro zastavljene definicije in se obravnava posamično.
Izhod iz trpljenja s prostovoljnim končanjem življenja je skrajna, obupna odločitev posameznika, za katero se lahko odloči iz različnih vzgibov, tudi odpravljivih.
Medicinsko etične dileme zdravnikov in zdravstvenih sodelavcev so le del dilem, povezanih z uzakonitvijo pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in celo izvajanju usmrtitve. Sprejetje takšnega zakona bi jim prineslo veliko problemov in vsestransko škodo, na katero niso pripravljeni in zato tega ne morejo sprejeti.
Z druge strani pa ne smemo pozabiti na posebne skupine državljanov in bolnikov, ki niso sposobne odločati o takšnem skrajnem ukrepu ter na možnosti manipuliranja in zlorabe v zvezi s tem.
Na posvetu, ki so se ga udeležili ugledni strokovnjaki z različnih področij, smo osvetlili etične in medicinske vidike vprašanja pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in evtanaziji ter dileme glede predloga zakona o prostovoljnem končanju življenja.
Izsledki javne razprave bodo lahko v pomoč za opredelitev ukrepov, ki bi lahko v veliki meri odpravili željo posameznika po takšni skrajni odločitvi in vplivali na nadaljnje razprave o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in evtanaziji.
prim. doc. dr. Nevenka Krčevski Škvarč, dr. med
