Pretekli teden smo prvič obeležili evropski dan paliativne oskrbe, s katerim želi Evropsko združenje za paliativno oskrbo opozoriti na pomen tega področja in poudariti potrebo po večji in pravočasni dostopnosti storitev paliativne oskrbe, ki naj bo sestavni del zdravstvenega sistema. Paliativna oskrba zagotavlja celostni pristop k lajšanju telesnih, duhovnih in psihosocialnih potreb bolnikov z neozdravljivo boleznijo in njihovih bližnjih.
Po podatkih združenja naj bi v Evropi vsako leto 4,4 milijona ljudi potrebovalo paliativno oskrbo, s staranjem prebivalstva in povečevanjem bremena nenalezljivih bolezni, kot je rak, pa se bodo potrebe še povečevale. V Sloveniji letno umre okoli 23.000 ljudi, samo zaradi raka prek 6.000, zato strokovnjaki opozarjajo, da tudi Slovenija nujno potrebuje dobro razvito mrežo paliativne oskrbe, ki mora biti vpeljana v vse ravni zdravstvenega in socialnega sistema ter prilagojena individualnim potrebam bolnika in svojcev. Podatki Onkološkega inštituta kažejo, da se v zadnjih letih niža število ljudi, ki umrejo pri njih; to pripisujejo boljšemu razumevanju in večji dostopnosti paliativne oskrbe, ki bolnikom omogoča, da se lahko poslovijo v varnem domačem okolju, obdani z opolnomočenimi svojci.
Prispevek in pogovor v Odmevih >>>
Na Pediatrični kliniki UKC-ja Ljubljana poudarjajo pomen paliativne oskrbe za otroke, ob tem pa kritizirajo državo, saj da nima posluha za ustrezno vrednotenje pediatrične paliativne oskrbe. Vodja paliativnega tima na pediatrični kliniki Anamarija Meglič je pojasnila, da je paliativna oskrba neozdravljivo bolnih namenjena ljudem vseh starosti z neozdravljivimi boleznimi in njihovim družinam za lajšanje telesnih, duševnih in socialnih stisk.
Prispevek v Dnevniku >>>
Posebna populacija pa so otroci z neozdravljivimi boleznimi, zaradi katerih umrejo prej, kot bi sicer, večinoma ne dočakajo odrasle dobe. Ob razvoju sodobne medicine vedno več huje bolnih otrok živi dlje, vendar s svojo boleznijo, omejitvami in trpljenjem. "Ti otroci so večinoma večorgansko bolni, z različnimi primanjkljaji, okvaro sluha, vida, gibalno ovirani, duševno manj razviti, potrebujejo številne pripomočke za dihanje, za hranjenje, za premikanje. Igra, druženje s sovrstniki, vrtec in šola so njihove pravice, enake, kot veljajo za zdrave otroke," je Meglič poudarila v izjavi za medije.
Z izzivom, kako povečati osveščenost o pomenu paliativne oskrbe, se bo ukvarjal tudi letošnji 5. slovenski kongres paliativne oskrbe 'Živeti brez strahu', ki bo potekal od 13. do 14. oktobra, z raznolikimi predavanji in številnimi tujimi ter domačimi strokovnjaki. Na kongresu bodo predstavljena tudi nacionalna strokovna priporočila za zdravljenje simptomov pri bolnikih z napredovalim rakom. Kongres organizira Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe skupaj z Onkološkim inštitutom Ljubljana, Inštitutom za paliativno medicino in oskrbo Medicinske fakultete na Univerzi v Mariboru.
