V FIDES-u z zaskrbljenostjo spremljamo stanje v javnem zdravstvenem sistemu in pristop Vlade RS k reševanju nakopičenih težav, ki vedno bolj potencirajo probleme, s katerimi se javni zdravstveni sistem sooča že nekaj let.
Odstavljanje ministrov in kaos zdravstvene politike, ki smo mu priča, brez jasnega cilja, niso popotnica iskanja rešitev, za katere bi se morali zavzemati vsi. Namesto merjenja mišic na zdravstveni sceni si državljanke in državljani zaslužijo premišljene in odločne korake reševanja zdravstvenega sistema. Obljub in prekršenih časovnic Vlade RS je bilo dovolj.
Soočeni smo z masovnimi odhodi zdravstvenih delavcev, tudi zdravnikov, iz javnega oz. bolje rečeno državnega zdravstva v zasebno zdravstvo ali tujino. Zaradi pomanjkanja zdravnikov (smo na repu držav EU glede števila zdravnikov na število prebivalcev) se ni zaprl še noben oddelek v bolnišnicah, mogoče kakšna ambulanta na primarnem nivoju v oddaljenem kraju. So se pa zmanjšale kapacitete postelj v bolnišnicah zaradi pomanjkanja zdravstvenih delavcev in posledično podaljšale čakalne dobe.
Kadrovske menjave v Vladi niso izgovor, da Vlada RS takoj ne pristopi k realizaciji dogovorjenega zdravstvenega plačnega stebra, ki bo sledil ureditvam držav z učinkovitim javnim zdravstvom z namenom ohranitve zdravnikov in zobozdravnikov v javnem zdravstvenem sistemu. V FIDES-u bomo na tem vztrajali in od tega ne bomo odstopili.
Celoten odziv >>>
Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije: Kaj pomeni odstop ministra za zdravje za prihodnost slovenskih pacientov?
Pred nekaj dnevi je odstopil še en minister za zdravje. Ti, ki so sedaj njegovi najglasnejši kritiki, v ospredje javnega zdravstva ne postavljajo pacientov. Skrbi jih obstoj državnih zdravstvenih zavodov, ki sami po sebi ne zdravijo in ne nudijo storitev. Te nudimo zagnani zdravstveni timi (zdravniki, zobozdravniki medicinske sestre, tehniki, fizioterapevti…), katerih število v slovenskem javnem zdravstvu nezadržno pada.
V nekaj več kot leto dni trajajočem mandatu, zdaj že nekdanjega ministra, smo doživeli kar nekaj obljub o spremembah, ki bi naj izboljšale dostopnost bolnikov do zdravstvenih storitev in izboljšale pogoje dela za zdravstvene delavce. Obljube so nam dajale upanje za modernizacijo javnega zdravstvenega sistema po vzoru drugih evropskih držav. Sedaj smo spet na začetku.
Če se vrnemo nekaj mesecev nazaj. Zdravništvo je bilo v začetku leta 2023 pozvano, da pripravi in uskladi ključne točke, na podlagi katerih bi izgradili močan, dostopen in kvaliteten javni zdravstveni sistem. Predlagane spremembe so postavljale v središče javnega zdravstvenega sistema bolnike (in ne izvajalce) ter večjo fleksibilnost pri zaposlitvi in delovanju zdravnikov in zobozdravnikov po vzgledu javnih zdravstvenih sistemov v Zahodni Evropi. Na ta način bi tudi zmanjšali odliv kadra iz javnega zdravstvenega sistema. Dokument je bil sprva usklajen na koordinaciji zdravniških organizacij in nato v nekoliko spremenjeni obliki dokončno potrjen maja 2023 na skupščini Zdravniške zbornice Slovenije kot najširše demokratično izvoljenega organa zdravništva. Na poslan dokument do danes nismo prejeli nobenega uradnega odgovora. Ne s strani ministrstva za zdravje, vlade niti kakšne druge državne institucije.
Mladi zdravniki: Spremljamo kolege, ki jim je dovolj. Odhajajo preko meje.
Pred pol leta je nova vlada pred kamerami napovedovala veliko zdravstveno reformo. Cilj: dostopno in bolje organizirano zdravstvo. Obrisi reforme niso nič bolj jasni, kot so bili takrat. Skrbi nas, da bosta urejanje mreže nujne medicinske pomoči in primarnega zdravstva, ki mu je bilo posvečeno veliko časa in energije, ostali med ostalimi številnimi že pripravljenimi rešitvami v arhivu Ministrstva za zdravje. Starejši kolegi nam povedo, da se to dogaja že 30 let. Sestavljajo se delovna telesa, komisije, sveti, zapišejo, kaj in kako je potrebno urediti, nato se vodstvo Ministrstva za zdravje zamenja in gre vse od začetka.
Spremljamo kolege, ki jim je dovolj. Odhajajo preko meje. Samo v Avstriji je po zadnjih podatkih avstrijske zdravniške zbornice 160 zdravnikov iz Slovenije ali 55 več kot leta 2020 (vir) Zapisi naših sošolcev, ki izginjajo iz slovenskega sistema, kažejo, da bo številka ob koncu leta 2023 še višja. Vse to v času, ko je zidanje novega plačnega stebra za zdravstvo ostalo pri iskanju podlage za temelje kljub podpisanemu dokumentu, da bo udejanjen do 30. junija. Želje, da bi uredili konkurenčne delovne pogoje za zaposlene v javnem zdravstvu, ni.
