Zdravniške organizacije smo prvi in najbolj glasen zagovornik ohranjanja javnega zdravstvenega sistema. Zato bi bil odziv na še en zapis še enega nekdanjega politika odveč, če ne bi dr. Ivan Svetlik v Sobotni prilogi v njem izkazoval nepoznavanja predlogov zdravniških organizacij, o katerih piše. Ne glede na politični kontekst zapisanega, v katerem si svobodo zapisane besede vsakdo kroji po svoje, je nujno pojasniti, kaj vse v zapisanem ne drži. Skrajno smo presenečeni, da nekdanji minister in rektor Univerze v Ljubljani - čeprav ima, kot tudi zapiše, sam osebno dobre izkušnje z zdravstvom - vse zdravnike kot poklicno skupino v svojem prispevku brez zadržkov zmerja.
Zdravniška zbornica Slovenije je ponovno, kot že večkrat ob ministrskih menjavah, oblikovala predloge za izboljšanje sistema. Kot zdravništvo smo jih poslali ministrstvu, jih javno predstavili in v celoti transparentno objavili. Dokončno so bili oblikovani in potrjeni na skupščini zbornice, sestavljeni iz izvoljenih predstavnikov zdravnikov in zobozdravnikov različnih regij in delodajalcev. Opozorili smo, da bo o njih potrebna širša razprava vseh - torej ne samo zdravnikov - saj se zavedamo občutljivosti zdravstvenega sistema.
Zato v tem zapisu opozarjamo javnost na neresnične navedbe dr. Ivana Svetlika.
Navedba avtorja: »Z izjemo deklarativnih opredelitev, v reformnih predlogih in ukrepih tudi ne zasledimo vprašanj z etično vsebino: o koristih zdravstvenih zavarovancev oziroma bolnikov, o skrbi za paciente, o dostopnosti zdravnikov, o posebnem varstvu ranljivih skupin, o pravični porazdelitvi bremen in dostopnosti do virov, o preprečevanju osebnega okoriščanja itd.«
Dejstvo: Osnovni cilj predlaganih ukrepov zdravništva je zagotavljanje kakovostnega, učinkovitega in vzdržnega javnega zdravstvenega sistema, v središču katerega je pacient/prebivalec Slovenije. Posodobitev upravljanja javnih zavodov, ki ostajajo v javni lasti, bi omogočila jasnejša pravila upravljanja, sklepanja poslov, kadrovskega menedžmenta in nadzora poslovanja. Racionalnost poslovanja ne pomeni spreminjanja namena njihovega delovanja. Bolj varnemu in preglednemu dostopu so namenjeni predlogi neodvisne Agencije za kakovost in varnost v zdravstvu, digitalizacije in spremembe javnega naročanja.
Navedba avtorja: »V zadnjih treh desetletjih tako pri nas na področju zdravstva vse bolj stopa v ospredje vprašanje denarja, zaslužkov, profitov in zasebne pobude. To velja tudi za zdravniško zbornico, ki se spreminja v nekakšno sindikalno centralo, namesto da bi krepila od države oslabljeno zdravniško etiko in standarde kakovosti.«
Dejstvo: Državno krojena politika, katere vidni predstavnik je bil kot minister avtor zapisa, je povzročila upad razvoja, dostopnosti in varnosti s slabljenjem javnih zavodov, ki so jih zadnjih 30 let prepogosto vodili po strankarskem ključu postavljeni direktorji. Zdravniška zbornica je ne glede na vsakokratno vodstvo na to opozarjala. Odgovornost, ki jo nekdanji politiki radi pripisuje zdravnikom, gre iskati predvsem pri njih kot ključnih odločevalcih.
Navedba avtorja: »Tako je zdravstveni sistem izšel iz pandemije z zahtevami zdravnikov oziroma njihovih organizacij po dodatnem denarju: po višjih plačah, /…/, ohranjanju dvojnih praks, po več koncesij zasebnikom, po podpori projektom izgradnje zasebnih bolnišnic, po dodatnih zdravstvenih produktih zavarovalnic in podobno. Del pričakovanj po višjih dohodkih in boljših delovnih pogojih zdravnikov bi se sicer lahko uresničil znotraj javnih zdravstvenih zavodov, če bi bilo njihovo vodenje in upravljanje bolj prožno. Prav zanimivo je, zakaj se protagonisti zdravstvene reforme s tem tako malo ukvarjajo.«
Dejstvo: Prva točka predlaganih ukrepov podana s strani zdravništva je posodobitev upravljanja javnih zavodov, torej bolj prožno upravljanje in vodenje. Ni nam poznano, da bi zdravniške organizacije podpirale projekt izgradnje zasebnih bolnišnic ali dodatne zdravstvene produkte zavarovalnic. Nasprotno: opozarjamo na pomen krepitve državnih zavodov, ki morajo zagotavljati dostopnost vseh storitev, ki so za zdravje ljudi res pomembne.
Navedba avtorja: »S podpiranjem privatizacije zdravniške organizacije povečujejo erozijo etičnih načel. Že v izhodišču zasebne prakse je želja po večjem in lažjem zaslužku in morda tudi po več avtonomije. Če bi bila to želja po služenju pacientom, zakaj bi se potem zdravnik obremenjeval z organizacijo svojega dela in ekonomiko svoje dejavnosti?«
Dejstvo: Dvojna praksa, ki jo pozna celotna Evropa, omogoča tistim, ki svoje delo v celoti opravijo v javnem sistemu, da dodatno delo opravijo v zasebnem sistemu. Večina zdravnikov bi dodatno delo veliko raje opravila pri svojem delodajalcu, če bi jim sistem omogočal primerljive delovne pogoje.
Navedba avtorja: »Seveda bi bilo idealno, če bi se za krepitev javnega zdravstva in zdravniške etike zavzele zdravniške organizacije same, predvsem Zdravniška zbornica. K temu bi jo lahko spodbujala sedaj tiha večina članstva.«
Dejstvo: Tako vodstvo kot skupščino Zdravniške zbornice Slovenije, ki je podprla predloge zdravniških organizacij, je izvolila večina članstva. Ne glede na žalitve, neresnice in politične intrige bo Zbornica s partnerskimi organizacijami z argumenti in na podlagi izkušenj še naprej predlagala konkretne rešitve.
V imenu Zdravniške zbornice Slovenije: mag. Matej Beltram, dr. med., prof. dr. Bojana Beović, dr. med., prof. dr. Sebastjan Bevc, dr. med., , mag. Marko Bitenc, dr. med., izr. prof. dr. Nataša Bratina, dr. med., Peter Golob, dr. med., Boštjan Kersnič, dr. med., Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., Rok Ravnikar, dr. med.
