Zveza organizacij pacientov Slovenije je v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije, Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije, Lekarniško zbornico Slovenije in zastopniki pacientovih pravic danes pripravila Konferenco o varnosti pacientov.
Med uvodnimi govorniki je bila tudi predsednica prof. dr. Bojana Beović. Izpostavila je, da na varnost bolnikov vpliva več dejavnikov, med katerimi je tudi materialno okolje, to je okolje, v katerem so obravnavani bolniki: bolnišnične postelje, ki jih je premalo, njihova opremljenost, možnost osamitve bolnika, ki ima kužno bolezen, in podobno. To je področje, na katerem bo za varnost bolnikov treba narediti kar nekaj korakov. Še pomembnejša je usposobljenost, izobraženost ne le zdravnikov, ampak vseh zdravstvenih delavcev. Dobro je, da tudi bolniki poznajo pomen usposobljenosti zdravstvenega osebja, da je pomembno, da jih obravnava usposobljen zdravstveni delavec, namesto da se zatekajo k nepreverjenim metodam. Pomemben je tudi čas. Če ima družinski zdravnik v šestih urah ordinacije 100 stikov s pacienti, potem to bodisi ni zdravniška storitev ali pa je izjemno nevarna.
»Mislim, da moramo skupaj, bolniki in zdravstveni delavci, zahtevati od države, da se bodo stvari delale v razumnem času, ki je dovolj dolg, da se lahko preprečijo varnostni zapleti. Za številne posege so ti časovni intervali poznani. Povečevanje produktivnosti so populistične ideje, ki ne bodo povečale varnosti bolnikov,« je povedala prof. dr. Beović.
Dodala je tudi, da si zdravniki »želimo, da je bolnik o svojem stanju dobro informiran, in o tem smo ga dolžni informirati vsi zdravstveni delavci. Sočasno pa mora biti opolnomočen, da ko zazna, da gre nekaj narobe, zdravnika pravočasno opozori. Zdravstveni delavec, ki bo dobil tako opozorilo od bolnika, se mora samo zahvaliti. Varnostni zaplet, napaka, je najhujši za pacienta, a je veliko breme tudi za zdravstvene delavce,« je zaključila v uvodnem nagovoru.
