- Po zadnjih ocenah v Sloveniji živi z demenco 47.000 ljudi.
- Do leta 2050 naj bi te številke presegle 85.000, kar predstavlja povečanje kar za 97 %.
- Za zmanjšanje tveganja za demenco ni nikoli prezgodaj in nikoli prepozno; zmanjšanje tveganja lahko pomaga posameznikom pred diagnozo in po njej.
- Z odpravljanjem 12 dokazanih dejavnikov tveganja za demenco bi lahko odložili, upočasnili napredovanje ali celo preprečili do 40 odstotkov primerov demence
- Zato v mesecu septembru, ki je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, Spominčica Alzheimer Slovenija in Alzheimer's Disease International pozivata vlade in organe za javno zdravje, naj ukrepajo, vzpostavijo programe zmanjšanja tevganja za demenco, zagotovijo pravočasno diagnozo in podporo po diagnozi saj se bomo drugače soočili s spiralno krizo javnega zdravstva in socialnega varstva.
Ob začetku svetovnega meseca Alzheimerjeve bolezni Spominčica Alzheimer Slovenija in Alzheimer's Disease International (ADI), svetovna zveza več kot 105 združenj za Alzheimerjevo bolezen in demenco po vsem svetu, pozivata Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), nacionalno vlado in druge organe javnega zdravja, naj nujno vzpostavijo programe zmanjšanja tevganja za demenco, zagotovijo pravočasno diagnozo in uvedejo potrebno podporo po diagnozi za tiste, ki živijo z demenco.
Raziskava Inštituta za merjenje in vrednotenje zdravja (Institute of Health Metrics and Evaluation) je pokazala, da v Sloveniji živi 47.000 ljudi z demenco, do leta 2050 pa naj bi se število povzpelo na 85.000.
Leta 2020 je revija The Lancet pripravila seznam 12 dokazanih spremenljivih dejavnikov tveganja za demenco (kajenje, telesna nedejavnost, prekomerno uživanje alkohola, onesnaženost zraka, poškodbe glave, redki socialni stiki, nižja izobrazba, debelost, hipertenzija, diabetes, depresija in okvare sluha), s katerimi bi lahko odložili, upočasnili napredovanje ali preprečili do 40 odstotkov primerov demence na svetu.
Svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni je letna kampanja ozaveščanja, ki združuje ljudi z vsega sveta, da bi povečali ozaveščenost in se spopadli s stigmo, ki je prisotna pri Alzheimerjevi bolezni in drugihvrstah demence. Tema letošnjega Svetovnega meseca Alzheimerjeve bolezni je »Nikoli prezgodaj, nikoli prepozno" in temelji na moči znanja, s posebnim poudarkom na preventivi v vseh življenjskih obdobjih in postdiagnostičnem zdravljenju ter podpori za tiste, ki živijo z demenco in njihovimi bližnjimi. Zmanjšanje izpostavljenosti dejavnikom tveganja pred postavitvijo diagnoze in po njej lahko odloži, upočasni napredovanje ali celo prepreči predvidene primere demence. V Sloveniji postdiagnostične podpore zelo primanjkuje, veliko ljudi tudi nima postavljene diagnoze bolezni in ne more dostopati do zdravljenja in podpore, ki jo potrebujejo.
Kljub nedavnemu napredku na področju zdravil, ki vplivajo na potek bolezni in so številnim ljudem po svetu dala upanje, da se približujemo odkritju zdravila, smo še vedno daleč od cilja dostopnega in cenovno ugodnega zdravljenja vseh vrst demence.
Sporočilo Spominčice in ADI je jasno: kjer lahko, prevzemite odgovornost za 12 spremenljivih dejavnikov tveganja, da bi obvladali svoje tveganje za demenco in se zavzemajte za ukrepanje vlade, da vzpostavi programe za zmanjšanje tveganja za demenco.
"Nikoli ni prezgodaj in nikoli ni prepozno, da sprejmete ukrepe za zmanjšanje osebnega tveganja za demenco," pravi Paola Barbarino, direktorica ADI. "Zmanjševanje tveganja je vseživljenjsko prizadevanje in je najučinkovitejše, če se ozaveščanje in razumevanje zdravja možganov začneta že v mladosti in se nadaljujeta tudi po postavitvi diagnoze."
