Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je na seji 13. novembra uvodoma predstavila predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva. Ta med drugim predvideva omejitev najvišjega izplačila nadomestila za bolniško odsotnost, in sicer na višino 2,5-kratnika povprečne bruto plače v Sloveniji. Hkrati je napovedala, da bodo povečali odgovornost pacientov, ki se ne odzovejo na termin za zdravstveno storitev.
Pri mladih zdravnikih se uvaja možnost opredeljevanja pacientov že v tretjem letu in ne več šele četrtem letu specializacije družinske medicine. Prav tako predlog zakona zagotavlja možnost ustreznega nagrajevanja zdravstvenih delavcev v ekipah ambulant družinske medicine, pa tudi otroškega in šolskega dispanzerja, ki opravljajo dodatno delo. Doslej je bilo tovrstno nagrajevanje le začasen ukrep.
Predlog zakona bi odpravil zgornjo mejo števila ponudb za delo v Sloveniji za zdravnike ter širil obveznost vključevanja v zagotavljanje dežurne službe in neprekinjene nujne zdravniške pomoči na vse zdravnike, ki delujejo v javni zdravstveni mreži. Spomnila je, da pripravljajo tudi nov predlog zakona o digitalizaciji, ki bo omogočil zbiranje vseh izvidov in "slikovnega materiala" na enem mestu, kar bo zmanjšalo potrebo po ekonomsko neupravičenem ponavljanju preiskav.
Poslanci so sprejeli predlog rebalansa finančnega načrta za leto 2023. Tridesetim članom, ki so jih prizadele popalve, je zbornica donirala 100.000 evrov. Razpravljali so o možnosti, da bi članarino zbornici plačeval delodajalec, a so ugotovili, da takšna možnost trenutno ne obstaja.
Na seji so po predstavitvi sistema elektronskih volitev sprejeli predlog sprememb in dopolnitev statuta v prvem branju, ki omogoča tudi elektronske volitve poslancev in predsednika zbornice. Predsednica zbornice dr. Bojana Beović je v predstavitvi dejala, da se bodo tako približali članom, se modernizirali in volitve pocenili. Vodja oddelka za informatiko na zdravniški zbornici Maja Horvat je dejala, da bi možnost e-volitev bistveno pocenila volitve. Trenutno namreč za to namenijo več kot 35.600 evrov, če pa bi se za e-volitve odločilo vsaj 88 odstotkov članov zbornice, bi zanje skupaj namenili nekaj več kot 16.000 evrov.
Zdravniki po predstavitvi strokovnjakov zvrnili možnost sodelovanja v evtanaziji
Svoja stališča o novem zakonu so predstavili vabljeni strokovnjaki, odzvali so se dr. Alojz Ihan, dr. Igor Švab in vodja paliative na Pediatrični kliniki Anamarija Meglič, ki meni, da predlagani zakon izhaja iz strahu ljudi, ki se bolezni in trpljenja neznosno bojijo, ampak niso v stiku z ljudmi, ki si želijo živeti. Predsednik skupščine dr. Marko Jug je predstavil svojo izkušnjo, da številni bolniki po poškodbi in tetraplegiji želijo umreti in zahtevajo evtanazijo. "Vendar niti en od bolnikov po šestih mesecih več ne razmišlja o tem, po enem letu pa kakorkoli gibalno oviran živi naprej," je opisal.
Imunolog dr. Alojz Ihan je dejal, da je predlog zakona državljanski predlog, ki daje dovoljenje za bilančni samomor. "Če je pobuda popolnoma civilna, je lahko izvedena zunaj zdravstva," je prepričan. Zdravniki morajo jasno povedati, da lahko sprejem takega zakona pokvari odnos do bolezni in bolnih, je zaključil.
Dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Igor Švab pa je dejal, da je tudi medicinska fakulteta proti predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Dejal je, da predlog izbranega zdravnika postavlja v nemogočo situacijo, ko bi komisija z odločbo izdala uboj bolnika, za katerega skrbi desetletja. "To je nesprejemljivo in temu se je treba upreti," je bil odločen. Vseeno pa meni, da je predlog prinesel nekaj dobrega, in sicer resno debato o smrti in trpljenju.
Številni poslanci so poudarili, da če civilna družba zahteva pomoč pri samomoru ali evtanazijo, naj to izvede sama. Opozorili so še, da marsikdo podcenjuje kakovost življenja bolnikov, saj bolniki v raziskavah ocenjujejo, da imajo bolj kakovostno življenje, kot zase ocenjujejo zdravi ljudje. Zaključili so z enotnim mnenjem, da so zdravniki braniki življenja in da so zdravniki postali, saj želijo ljudem pomagati živeti, in ne umreti.
