Po enotnem nasprotvanju tako zdravniških kot drugih organizacij v zdravstvu je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel napovedala, da bodo sporni 45. člen interventnega zakona v zdravstvu premislili in na novo zapisali v nadaljnjem zakonodajnem postopku. Zdravniška zbornica Slovenije bo ob podpori naše pravne službe še naprej budno spremljala ustreznost zakonodaje.
Predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva (
povezava >>>), ki ga je vlada v petek poslala v DZ, v 45. členu ob posebnih pogojih v zdravstveni dejavnosti, ki so posledica naravne ali druge nesreče ali podobnega izrednega dogodka, na primer nenadnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev ali povečanega obsega dela, ministru za zdravje daje možnost odrediti enega ali več začasnih ukrepov.
Med začasnimi ukrepi ta člen med drugim predvideva možnost začasne premestitve zdravstvenega delavca, prepoved ali omejitev izdaje soglasja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, prepoved ali omejitev sklepanja podjemnih pogodb, prepoved ali omejitev izrabe letnega dopusta ali stavke in druge ukrepe.
Možnost izrekanja ukrepov tako ni vezana več na kakšne zunanje in neobvladljive dogodke, ampak na običajno stanje v zdravstvu (pomanjkanje kapacitet), na katero prav zdravstveni delavci opozarjamo že vrsto leti. Sporno je tudi trajanje ukrepa, saj ga lahko vlada podaljšuje v nedogled, delavce (zdravnike, medicinske sestre, zdravstvene sodelavce) pa lahko premešča po deloviščih v državi brez njihovega soglasja do 70 kilometrov daleč po državi na podlagi pisnega sklepa, zoper katerega pritožba ni dovoljena.
Prisilno delo je prepovedano z ustavo in je z njim tudi sicer nemogoče rešiti sistemske težave, ki so se kopičile skozi desetletja. Odgovornost za današnje stanje nosijo pristojni za organizacijo zdravstva in ne zdravstveni delavci, na plečih katerih se iščejo vedo nove rešitve za trenutno nujno in hkrati dolgo zamujeno ukrepanje. V zbornici smo prepričani, da bi potrebovali zagotovila oziroma tako napisan zakon, da bi bilo jasno, da se člen lahko uporablja res v izrednih razmerah, "ki pa takrat veljajo za vse državljane, ne samo za eno poklicno skupino".
Hkrati opozrjamo, da je nesorazmeren tudi člen interventnega zakona, ki onemogoča statusno preoblikovanje koncesionarja iz samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo. Predsednica Bojana Beović je povedala, da bi bilo treba zagotovili, da bi ob preoblikovanju tudi d.o.o. opravljal zdravniško službo oziroma bi moral biti izvajalec zdravnik. "Sama delovnopravna oblika ni pomembna. Če ni pomembna za druge poklice, ne vem, zakaj ni morala biti za zdravnike," je prepričana.
Predlog zakona določa tudi nagrajevanje na primarni ravni. Beović je opozorila, da doslej bistvenega vpliva nagrajevanja ni, zato bo treba vzporedno urediti razmere in pogoje za delo, kamor spadajo tudi plače, administracija in obremenjenost ambulant z drugim delom, kot je strokovno delo.
O pomanjkanju usklajevanja interventnega zakona z vsemi deležniki pa je Beović dejala, da radi vidijo, da se o stvareh pogovorijo in dajo pripombe, ter dodala, da je sicer ministrstvo za zdravje v trenutni sestavi zelo dostopno za take pripombe.
