Družinska medicina je veda, ki obravnava človeka v njegovem naravnem okolju. Ob klasičnem medicinskem znanju zahteva tudi poznavanje družbene skupnosti, v kateri živi posameznik, in vplivov, ki jih je doživljal v obdobju odraščanja. Dejavniki okolja so pri vodenju bolnikov zelo pomembni ter omogočajo načrtovanje samopomoči in pomoči soseske, ki sta pri starejših osebah neizogibni. Zato ni nepomembno vprašanje, kako so v preteklosti vrednotili tretje življenjsko obdobje in kako ga doživljamo dandanes.
Antični svet je zelo cenil starost in ljudje so bili ponosni, če so jo dosegli. Na to nas spominjajo besede, kot so »starešina«, »očak«, »senator«. Omika kakega naroda se je merila tudi po tem, kakšen odnos je imel do starejših ljudi. S pregovorom »Sivi lasje so častna krona« so ponazarjali dragocenost in čast starosti. Če premišljujemo o zelo starih kulturah, o katerih smo se v osnovni šoli učili pri zgodovini, ugotovimo, da sta bili sprejemanje starosti ter njeno doživljanje pravi dar človeku, družini in družbi. Sive lase so povezovali z izkušenostjo, znanjem in življenjsko modrostjo. Življenjske dobe so se med seboj dopolnjevale, saj vse spadajo k celovitosti življenja. Do staranja lahko opazimo pozitivno naravnanost in celo nekaj, kar pričakujemo s spoštljivostjo.
Na Katedri za družinsko medicino ljubljanske Medicinske fakultete smo za zdravstvene strokovnjake, ki prihajajo v stik s starejšimi osebami, pripravili poseben učbenik. Gre za strokovne prispevke devetnajstih avtorjev – specialistov družinske in interne medicine, ki imajo bogate izkušnje s kliničnim delom in poučevanjem; večina jih ima pedagoške nazive. Avtorstvo poglavij si običajno deli več strokovnjakov, k sodelovanju pa smo povabili tudi mlajše kolege, kar prispevkom daje večjo širino.
Učbenik se lahko naroči prek maila: nina.stojs@zrdm-idfm.si
Izhodišče vsakega poglavja v učbeniku je klinični primer. Tak pristop je namenjen temu, da se razreševanje posameznega primera bralcu pojasni tako, da razume teoretično podlago za obravnavo. Ker je ta v družinski medicini specifična, je takšna tudi struktura poglavij:
- Naslovni del (naslov poglavja, avtorji)
- Učni cilji (tu so navedeni pojmi, ki so pojasnjeni v poglavju)
- Uvod in epidemiologija
- Opis kliničnega primera: avtorji v nekaj stavkih predstavijo klinični primer, ki ga v nadaljevanju razrešijo (opis simptomov oz. zdravstvenih težav, zaradi katerih bolnik pride v ambulanto oziroma ga obravnavamo na domu)
- Struktura
- Klinični vidik (epidemiologija, anamneza, status, diagnostika, zdravljenje)
- Organizacijski vidik: kako organizirati oskrbo takega bolnika (kontrole, timsko delo)
- Komunikacijski vidik (kako se sporazumevati)
- Preventiva in življenjski slog
- Multimorbidnost (katere bolezni se rade pojavljajo z boleznijo v obravnavanem kliničnem primeru)
- Okolje in sistem
- Ukrepi in potek reševanja
- Povzetek
- Literatura
- Priloge (točkovalnik, obrazec, vprašalnik …)
Ob branju torej sledimo problemu bolnika, ki je predstavljen na začetku, avtorji pa nato klinični primer s pomočjo predstavljenih teoretičnih izhodišč postopoma razčlenijo ter utemeljijo odločitve in usmeritve pri obravnavi. Predstavljenih je dvanajst tem, ki obsegajo pogoste simptome, sindrome ali stanja, s katerimi se srečamo pri obravnavi starejših. V prvem poglavju se seznanimo s pojmom krhkosti, sledijo poglavja o posebnostih sporazumevanja s starejšimi, obravnavi nujnih stanj in prehrani starejših (slednje je nadgrajeno s poglavjem o sarkopeniji, pomembnem in pogostem stanju pri starejših). V nadaljevanju je predstavljena problematika zlorab in zanemarjanja starejših. Sledijo poglavja o kognitivnih motnjah, bolečini kot samostojni entiteti, posebnostih okužb pri starejših, inkontinenci, padcih ter kroničnih ranah in razjedah zaradi pritiska.
S prikazom izbranih poglavij iz geriatrije smo skušali ponazoriti razsežnosti težav, s katerimi se srečujejo starejši, in poudariti potrebo po celostnem pristopu. Geriatrija se kot medicinska veda srečuje s številnimi izzivi, ki izhajajo iz demografskih, tehnoloških in družbenih sprememb. Nekateri ključni problemi na tem področju vključujejo demografske spremembe (staranje prebivalstva v številnih državah na svetu vpliva na naraščanje števila starejših posameznikov, kar bo zahtevalo večjo dostopnost in prilagajanje zdravstvenih storitev), multimorbidnost (starejši posamezniki imajo več kroničnih bolezni hkrati, kar zahteva ustrezno usklajevanje in vodenje kompleksne zdravstvene obravnave), pomanjkanje specializiranih kadrov, psihološko podporo (starejši imajo lahko posebne psiho-socialne potrebe, ki jih je treba ustrezno upoštevati pri diagnozi, zdravljenju in podpori), zagotavljanje dostopnosti do zdravstvenih storitev za starejše posameznike (zlasti tistih, ki živijo v oddaljenih ali ruralnih območjih), etična vprašanja v zvezi z odločitvami na koncu življenja, vključno z upravljanjem simptomov, odločitve o oskrbi in spoštovanju bolnikovih željá ter boljše usklajevanje med različnimi strokovnjaki in skupinami zdravstvenih delavcev, ki sodelujejo pri oskrbi starejših posameznikov.
Urednika in avtorji učbenika se že ozirajo po novih izzivih. Način obravnave starejših v ambulantah družinske medicine se bo v prihodnosti lahko razvijal glede na spremembe v zdravstvenem sistemu, tehnologiji, demografskih trendih in družbenih potrebah. Razvoj telemedicine in pametnih tehnologij lahko olajša spremljanje zdravja starejših na daljavo. Virtualna posvetovanja, spremljanje vitalnih znakov prek sodobnih elektronskih naprav in druge inovacije lahko prispevajo k boljši oskrbi starejših, zlasti tistih, ki imajo težave z mobilnostjo. V prihodnje bo treba okrepiti interdisciplinarno sodelovanje med različnimi strokovnjaki, kot so geriatri, medicinske sestre, socialni delavci, gerontokineziologi, fizioterapevti in še nekateri. Spodbujanje samostojnega življenja starejših in podpora njihovi neodvisnosti bosta postala še pomembnejša. To vključuje programe za krepitev funkcionalne sposobnosti, prilagoditve domače okolice in zagotavljanje informacij o zdravem življenjskem slogu. Razvoj prilagojenih preventivnih strategij za starejše, ki bodo upoštevale njihove specifične potrebe in tveganja, bo ključen. Sem spadajo cepljenja, presejalni pregledi, svetovanje o prehrani in vadbi ter spremljanje kroničnih bolezni.
Učbenik Izbrana poglavja iz geriatrije osvetljuje številne značilne simptome in sindrome ter specifične težave, na katere naletimo med obravnavo starejših, in predstavlja poteke njihovega reševanja. Verjamemo, da bo prispeval k razumevanju problematike obravnave starejših, ki postajajo vse pomembnejši del družbe.
Univerzitetni učbenik, temeljno/dopolnilno učno gradivo
Urednika: prof. dr. Danica Rotar Pavlič, doc. dr. Janez Rifel
Recenzenta: prof. dr. Igor Švab, prof. dr. Zalika Klemenc Ketiš
Lektoriranje: mag. Gašper Tonin
Oblikovanje in prelom: Stanislav Oražem
Založila: Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Za založnika: Marija Petek Šter
Tiskano v Sloveniji
Naklada: 300 izvodov
Ljubljana, november 2023
