Na prošnjo NIJZ delimo njihovo obvestilo o izrazitem povečanju števila primerov oslovskega kašlja na Hrvaškem, ob tem pa pripominjamo, da je na oslovski kašelj potrebno posumiti pri vsaki osebi, ki kašlja 14 dni ali več in kašelj:
- poteka bodisi v obliki napadov ali
- ga spremlja riganje ob vdihu ali
- bruhanje po kašlju.
V ilustracijo nam je doc. dr. Marko Pokorn posredoval povezavo na prikaz zvoka in slike nekaj bolnikov z značilnim oslovskim kašljem:
Obveščamo vas, da so na Hrvaškem v zadnjih mesecih zabeležili izrazit porast števila primerov oslovskega kašlja (največ v Zagrebu in splitsko-dalmatinski županiji), zato obstaja večja možnost za širjenje bolezni tudi pri nas. V novembru smo v Sloveniji zabeležili rahel porast števila primerov v primerjavi s prejšnjimi meseci, vendar številke še niso visoke. Pomembno je, da so prebivalci in zdravstveni delavci pozorni na znake oslovskega kašlja, najboljša preventiva pred okužbo pa je cepljenje.
Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bakterijska okužba dihal, ki povzroča hude napade kašlja. Bolezen najbolj prizadene dojenčke do šestega meseca starosti. Pri otrocih so značilni napadi suhega, dražečega kašlja, ki včasih spominja na oslovsko riganje in med katerim bolnik težko vdihne ter hlasta za zrakom, pordi ali pomodri. Pri dojenčkih, mlajših od 3 mesecev, lahko bolezen poteka neznačilno; opazimo lahko le dihalne premore brez kašlja. Pri cepljenih otrocih in odraslih je kašelj lahko blag, neznačilen in ga zato pogosto ne prepoznamo. Na oslovski kašelj moramo pomisliti pri vsaki osebi z dolgotrajnim kašljem, ki je edini ali prevladujoč simptom bolezni.
Cepljenje proti oslovskemu kašlju je priporočljivo za:
- otroke: izjemnega pomena je, da otroci prejmejo vsa cepljenja v skladu s programom cepljenja;
- odrasle: priporočljivo je cepljenje proti oslovskemu kašlju (s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju) enkrat v odrasli dobi;
- nosečnice: cepljenje (s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju) je priporočljivo čim prej po 24. tednu nosečnosti, v vsaki nosečnosti;
- zdravstvene delavce: cepljenje je priporočljivo za vse, še posebej pa za tiste zdravstvene delavce, ki so zaposleni na specializiranih oddelkih (neonatalni, infektološki, pediatrični), kjer se zdravijo najbolj ogrožene skupine, vključno z novorojenčki, nedonošenčki in dojenčki.
Dodatna navodila za zdravstvene delavce
Zdravstveni delavci naj bodo pozorni na znake oslovskega kašlja pri svojih pacientih, tako pri otrocih kot pri odraslih. V primeru suma na oslovski kašelj je potrebna laboratorijska potrditev in prijava epidemiološki službi. Potrditi je potrebno vsak sporadičen primer, v primeru izbruha pa vsaj en primer oslovskega kašlja. Najbolj primerna metoda za potrditev akutne okužbe je potrditev bakterijske nukleinske kisline (PCR, bris nosno-žrelnega prostora). Preiskava je najbolj optimalna v prvih treh tednih po začetku simptomov/znakov bolezni.
Pomembno je preveriti cepilni status pri ciljnih skupinah in zagotoviti čim boljšo precepljenost. Precepljenost otrok se je namreč v zadnjih dveh letih precej znižala: https://nijz.si/wp-content/uploads/2020/07/Predsolski-otroci_precepljenost_2022_preliminarno-porocilo_03042023.pdf
Algoritem ukrepanja ob oslovskem kašlju: https://nijz.si/wp-content/uploads/2020/08/oslovski_kaselj_verzija_9-internet_6.5.2022.pdf
Več informacij o bolezni: https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/oslovski-kaselj/
