Svetovna zdravstvena organizacija ob 1. decembru, svetovnem dnevu aidsa, ki letos poteka pod geslom »Naj skupnosti vodijo!« izpostavlja ključen vpliv skupnosti pri oblikovanju odziva na HIV in na globalno zdravje. Družbo vabi k razmisleku o doseženem napredku, k ozaveščanju o izzivih pri doseganju ciljev zajezitve aidsa do leta 2030 in k mobilizaciji vseh deležnikov za uspešen nadaljnji odziv na HIV. HIV namreč ostaja eden večjih javnozdravstvenih problemov in ogroža na milijone življenj, še posebej v revnejših delih sveta. Epidemija se najhitreje širi v evropski regiji.
OBVESTILO NIJZ >>>
Prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana izpostavlja: »Za bolnike s HIV je v Sloveniji zelo dobro poskrbljeno. Velika večina oseb s prepoznano okužbo s HIV prejema protivirusna zdravila. Zagotovljeni sta jim izjemno kakovostna zdravstvena oskrba in psihosocialna podpora, vključno z vsemi najsodobnejšimi zdravili. Za vse, ki menijo, da so bili izpostavljeni tveganju, je zato pomembno, da se čimprej testirajo in v primeru pozitivnega izvida tudi čimprej zdravijo, v primeru negativnega izvida pa je potrebno nadaljevati s preventivo. Preventivne storitve, vključno s predizpostavitveno (PrEP) in poizpostavitveno profilakso (PEP) ter testiranjem v skupnosti za MSM, so zelo dobro dostopne. Še posebej je treba poudariti, da naj se vse osebe, velja predvsem MSM, ki imajo povečano tveganje za okužbo s HIV (nezaščiteni spolni odnosi, že prebolele spolno prenosljive okužbe, več partnerjev, uporaba kemseksa, že vključeni v PEP), vključijo v strategijo PrEP, s katero učinkovito preprečujemo okužbo. Strategija PrEP mora biti naša prioriteta in moramo storiti več za njeno implementacijo.«
Ob tem opozarja, da še vedno odkrijemo preveč oseb z napredovano okužbo s HIV: »Razlog je slaba informiranost prebivalstva in predvsem stigma, ki je žal prisotna tudi med zdravstvenim osebjem, zaradi česar marsikdo predolgo odlaša s testiranjem. Še zmeraj opažamo veliko neznanja in strahu pred osebami, ki živijo s HIV. Slednji imajo ravno zaradi tega številne dodatne stiske. Pri učinkovitem zdravljenju je virus nezaznaven v krvi, zato osebe, ki se zdravijo, pri spolnih odnosih ne morejo okužiti drugih. Nezaznavnost pomeni neprenosljivost, kar velja za spolne odnose, velja pa tudi, da so pri nezaznavnosti virusa v krvi tudi drugi prenosi zelo malo verjetni (npr. prenosi v zdravstvu, prenos z nosečnice na otroka itd.). To dejstvo je še zmeraj premalo poznano v javnosti in v zdravstvenih ustanovah. Ničelna toleranca do diskriminacije in destigmatizacija okužbe s HIV sta sestavna nujna pogoja za uspešno obvladovanje epidemije okužb s HIV,« nadaljuje prof. dr. Janez Tomažič.