Minuli petek (8. 12. 2023) pozno popoldne se je na delovnem srečanju na Zdravniški zbornici Slovenije mudila avstrijska delegacija zdravnikov družinske medicine, medicinskega osebja in predstavnikov avstrijskega zdravstvenega ministrstva ter zavarovalnice v organizaciji avstrijskega nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Cilj avstrijske države je okrepiti primarno raven zdravstvene oskrbe ter predvsem spodbuditi in povečati število družinskih zdravnikov. Delegacija, ki je štela nekaj več kot 20 predstavnikov, med njimi okoli 10 zdravnikov s primarne ravni, si je v treh dneh ogledala, kako deluje slovensko primarno zdravstvo v praksi.
Najprej so se srečali s predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje in predstavniki Ministrstva za zdravje. Nato so obiskali in si ogledali: Center za promocijo zdravja v Postojni, Center za duševno zdravje v Logatcu, Zdravstveni dom Domžale in koncesijsko ambulanto na Brezovici pri Ljubljani.
Na Zdravniški zbornici je avstrijsko delegacijo sprejela prof. dr. Bojana Beović, ki je predstavila delovanje in poslanstvo Zdravniške zbornice ter nekatere pomembnejše podatke o slovenskem zdravstvenem sistemu kot celoti. Rok Ravnikar, predsednik Odbora za osnovno zdravstvo, je predstavil organiziranost in delovanje slovenske primarne ravni, dobre prakse in tudi kadrovske izzive. O tem, kako je v Sloveniji organizirana skrb za otroke, pa je na vprašanja udeležencev odgovarjala pediatrinja dr. Tina Bregant.
Avstrijski kolegi so v komentarjih izrazili navdušenje, kako dobro je organizirano slovensko primarno zdravstvo, predvsem v obliki zdravstvenih zavodov in centrov za krepitev zdravja. Najbolj jih je zanimalo, kako poteka specializacija iz družinske medicine in kako je organizirana mreža.
V razpravi so avstrijski kolegi povedali, da pacienti v Avstriji za obisk specialista ali bolnišnice ne potrebujejo napotnice družinskega zdravnika, ampak je dostop tudi neposreden. V državi tudi nimajo podatkov, koliko opredeljenih pacientov ima posamezen zdravnik, ta podatek ima le vsak zdravnik sam zase. Prav tako je tim družinskega zdravnika veliko manjši, povprečni avstrijski zdravnik nima zaposlene medicinske sestre, ampak bolj administrativnega sodelavca oz. pomoč. Ambulante so za paciente v povprečju odprte po 20 ur na teden, ob petkih se tako lahko zgodi, da ambulanta ne dela, saj je ostali čas zdravnika namenjen za administrativna in druga dela, ki jih opravlja sam. Tudi velik del laboratorijskih odvzemov in testov opravi zdravnik sam. Ali se bo na nekem območju odprla ambulanta ali ne, odloča avstrijska zdravniška zbornica in ne ministrstvo. Preventivni programi na primarni ravni niso tako razviti kot v Sloveniji. Prav tako za delo družinskega zdravnika doktor medicine ne potrebuje specializacije.
V Avstriji tudi ne poznajo javnega plačnega sistema in s tem poveznih omejitev. Plača oz. prihodki zdravnika se tako lahko precej razlikujejo in najbolje plačani imajo lahko tudi do 10-krat višje prihodke.
Ker želijo razviti primarno raven, bodo uvedli specializacijo iz družinske medicine, uvajajo pa tudi vrsto finančnih spodbud za to, da zdravnik odpre ambulanto družinske medicine.
