AVTORJI: Cvetka Jurak, Olga Petrak, Marjan Sušelj, Dušan Žorž
Članek je bil objavljen v reviji ISIS povezava >>>
V procesu ohranjanja oz. ponovnega pridobivanja zdravja pacienta je ključnega pomena dobro sodelovanje med člani zdravstvenega tima. Osnovni cilj je namreč celovita in kakovostna zdravstvena obravnava. Pacient naj bi bil dejavno vključen v proces zdravstvene obravnave, a ga žal pogosto zaobidemo. Danes so pacienti ozaveščeni, cenijo svoje zdravje in si prizadevajo, da bi ga obdržali ali celo povrnili. V procesu zdravstvene obravnave imajo visoka pričakovanja.
Pacient, ki potrebuje zdravnika, je v stiski. Prvi stik odpira vrata osnovni komunikaciji in dogajanju, ki sledi. Zato si je za prvo srečanje vredno vzeti čas, saj je naložba v nadaljnje zdravljenje. Za številne bolnike je zdravnikov obisk namreč »dogodek meseca, celo leta«. Takrat pacient končno dobi priložnost, da zdravniku zaupa svoje težave. Zato od zdravnika utemeljeno pričakuje strokovno obravnavo in pomoč.
Da razblini ali vsaj omili pacientove strahove in si pridobi njegovo zaupanje, naj zdravnik k pacientu pristopi s spoštovanjem in empatijo ter mu nameni dovolj časa. Pozorno naj posluša njegovo pripovedovanje in ga z vprašanji spodbuja k odkritemu pogovoru. Diagnozo, postopke, možnosti zdravljenja ter tveganja in pričakovane rezultate zdravljenja naj mu pojasni na jasen in razumljiv način. Morda mu ponudi tudi dodatne informacije, da bo bolje razumel svoje zdravstveno stanje. Pacienta naj spodbuja, da tudi sam dejavno sodeluje pri odločitvah o svojem zdravljenju.
Temeljni problem vsake komunikacije je sposobnost nagovorjenega, da ne razume le trenutnega problema, ampak tudi razloge zanj. Gre za t. i. lupljenje čebule, ko z vsakim odstranjenim listom prihajamo bliže srčiki obstoječe težave. Vsekakor bi bilo treba izvajalce zdravstvene dejavnosti »naučiti« komunikacije, ki naj bo bistveno bolj poljudna kot komunikacija z medicinsko izobraženimi kolegi.
Zdravniki specialisti naj se zavedajo, da vse, kar storijo, pacienti sprejemajo s posebno pozornostjo – kar reče specialist, je zanje »sveto«. Tako lahko nehote, z enim samim »neustreznim« komentarjem, povozijo avtoriteto zdravnikov pred njim in sprožijo nepotrebno nezaupanje.
Ob strokovnem, spoštljivem in prijaznem odnosu zdravnika se pacient počuti varno in zaupa v zdravstveni proces. Seveda pa je za učinkovito in uspešno zdravljenje potreben tudi spoštljiv in odgovoren odnos pacienta do zdravnika. Na obisk zdravnika se pacient lahko pripravi in z zbranimi informacijami o simptomih bolezni, (družinsko) anamnezo, seznamom zdravil in morebitnimi vprašanji zdravniku pomaga pri pravilnem diagnosticiranju in načrtovanem zdravljenju. Pacient si v večini želi osebnega stika z zdravnikom in ne zgolj zdravljenja po telefonu in e-pošti, ki jima zaupa bistveno manj.
Ljudje smo različni. Nekateri pacienti vas ne slišijo, drugi vas ne vidijo in si vas ne zapomnijo. Vse več pa je takih, ki danes vse vedo in pametujejo. Da, nikoli ni enostavno!
Če pacient zaradi neučinkovitega zdravljenja, predolgih čakalnih dob ali neprimerne komunikacije ni zadovoljen z zdravstveno obravnavo, se lahko pritoži. Če pritožba ne prinese zadovoljivega rezultata, lahko za pomoč prosi zastopnika pacientovih pravic. Njegova naloga je, da pacientu razloži njegove pravice in dolžnosti ter poti, kako naj pravice uveljavlja. Na tej poti zastopnik poskuša videti in razumeti obe strani. Zastopnik pacientu ponuja zaščito, zdravstvenemu delavcu pa partnerstvo.
Zdravniki so do zastopnika pacientovih pravic včasih nezaupljivi. Nezaupanje običajno izvira iz pomanjkljivega poznavanja vloge in dela zastopnika. To je tudi vzrok neupravičenega strahu pred pravnimi posledicami in zmanjšanjem poklicnega ugleda. Za dobro sodelovanje med zdravnikom in zastopnikom je nujno, da se zdravniki natančno seznanijo z nalogami zastopnika in njegovo obvezo, da pomaga pacientu in skupaj z zdravnikom razjasni okoliščine pritožbe.
Poudariti moramo, da zastopnik pacientovih pravic deluje strokovno, pregledno, strpno in dobronamerno ter si prizadeva za pošteno in pravično obravnavo v zdravstvenem sistemu. Zastopnik ne odloča o morebitnih odškodninah zaradi napak pri zdravljenju, ampak s svojim delovanjem krepi zaupanje v zdravstveni sistem. Tako prispeva k učinkovitejšemu sodelovanju med pacienti in zdravstvenimi delavci, da bi v pacientovo korist dosegel čim boljše rezultate.
Iz spomina se oglašajo modre besede starega podeželskega zdravnika, ki je nekoč dejal, da zdravnik zdravi dušo in telo. Za telo je navadno poskrbljeno, a kaj, ko duša vse prevečkrat ostane brez prepotrebne pomoči.
Cvetka Jurak, Olga Petrak, Marjan Sušelj, Dušan Žorž, zastopniki pacientovih pravic
