Avtorica: Ana Štruc
Članek je bil objavljen v reviji ISIS povezava >>>
Julija Ogrin Papič je specialistka družinske medicine v Zdravstvenem domu Vrhnika, kjer že nekaj let skrbi za paciente v svoji ambulanti. Poleg tega se vključuje tudi v delo nujne medicinske pomoči in s predavanji aktivno sodeluje pri preventivnih dejavnostih v Centru za krepitev zdravja v sklopu zdravstvenega doma. V prostem času za svoje zdravje skrbi z rednim gibanjem in zdravo prehrano, samoiniciativno pridobljeno znanje na področju preventive pa poizkuša vključiti v vsakodnevno delo.
Foto: osebni arhiv
Kako pomembna se vam zdi preventiva, kakšni so po vaših izkušnjah njeni učinki na zdravje in počutje ljudi? Menite, da se zaposleni v zdravstvu dovolj zavedajo pomena in učinkov preventivnega delovanja pri zmanjševanju bremena kroničnih bolezni?
Preventiva je izjemnega pomena za ohranjanje zdravja oz. krepitev zdravja, še toliko bolj v časih, ko se v populaciji pospešeno spreminja življenjski slog, njeni učinki pa krepijo zdravje ne samo takrat, ko delujemo preventivno, ampak še leta potem.
Zaposleni v zdravstvu se zavedamo pomena preventivnega delovanja pri zmanjševanju bremena bolezni, zaradi številnih obremenitev pri delu pa je sodelovanje med predstavniki različnih strok v zdravstvu pomembno in pomaga uresničiti dejanske ukrepe za krepitev zdravja.
Preventivni program Skupaj za zdravje se v ambulantah družinske medicine, centrih za krepitev zdravja (CKZ) oz. zdravstvenovzgojnih centrih (ZVC) ter lokalnih skupnostih izvaja že 21 let. Kako ste prišli vi v stik s programom in kako ga vključujete v svoje delo s pacienti (od načrtovanja obravnave do integrirane oskrbe)?
V stik s programom sem prišla kot zaposlena v Zdravstvenem domu Vrhnika, kjer je Center za krepitev zdravja dodobra uveljavljen tako znotraj zdravstvenega doma kot tudi v lokalni skupnosti, saj je tudi to pomembno za uspeh preventivnih programov. V moje delo se redno vpleta sodelovanje s CKZ, saj je postala napotitev pacientov v preventivne programe stalnica in dopolnilo obravnavi v ambulanti družinske medicine. V našem CKZ so zaposlene diplomirane medicinske sestre, psihologinja, dietetičarka, fizioterapevtke, kineziologinja, s predavanji pa sodelujemo tudi zdravniki.
Ali v vaši ambulanti svoje paciente aktivno vabite na preventivni pregled vsakih pet let po 30. letu in kakšni so njihovi odzivi? Se odzovejo tudi na vabila oz. napotitve (glede na rezultate preventivnega pregleda) v delavnice in individualna posvetovanja, ki so na voljo z osmih različnih področij?
Ljudje se v zelo velikem številu odzivajo na napotitve. Najnižjo udeležbo zaznavamo v delavnicah za pomoč ob depresiji in tveganem pitju alkohola, kar kaže na še vedno prisotno stigmo na področju depresije in morda tudi visoko toleranco zdravnikov do pitja alkohola. V zadnjem času opažamo boljšo odzivnost tudi pri mlajši populaciji, za katero vemo, da je v osnovi bolj zadržana do preventivnih programov, saj gre za populacijo brez ali z neodkritimi dejavniki tveganja, zato je potrebno nekoliko več vzpodbude za vključitev. S promocijo in kakovostnim delom centrov za krepitev zdravja se tudi mlajša ciljna skupina vse bolj zaveda pomena pravočasnega preventivnega ukrepanja. Pacienti v vse večjem številu tudi sami prosijo za napotitev, predvsem po priporočilu svojcev in prijateljev, ki so že bili v obravnavi v našem CKZ.
Kakšni so odzivi ljudi, ki pridejo na pregled in gredo potem na določene delavnice? Ali jim uspe spremeniti svoj življenjski slog?
Odzivi ljudi v naši lokalni skupnosti po udeležbah na delavnicah so odlični. Z interdisciplinarnim pristopom ter angažiranostjo tima CKZ naredimo prvi korak k spremembi.
Seveda gre za spremembo življenjskega sloga, kar je dolgotrajen proces, za katerega je nujno potreben individualni pristop. Spremembe je treba dodajati postopoma, da niso le kratkotrajna intervencija in res postanejo nov način življenja. S tem pristopom ljudje razumejo, zakaj je neka intervencija v življenjskem slogu potrebna in smiselna – brez tega in brez notranje motivacije napredka ne more biti. Trenutno smo zaradi dolgih čakalnih dob na fizioterapijo ob kroničnih bolečinskih stanjih na novo zasnovali program obravnave kronične bolečine, ki ga vodita fizioterapevtka in kineziologija. Z obravnavo opolnomočimo osebe s kronično bolečino in jih naučimo pravilne izvedbe vaj ter tako preprečujemo vsakoletno napotovanje na ambulantno fizioterapijo.
Menite, da so CKZ in ZVC v zdravstvenih domovih dobro povezani z ostalimi zaposlenimi/ambulantami? Kako vi sodelujete med seboj oz. kako to sodelovanje konkretno izgleda? Kakšne koristi prinaša to povezovanje znotraj zdravstvenega doma za končnega uporabnika?
Za ZD Vrhnika lahko rečem, da smo zelo dobro povezani s CKZ. Vodja CKZ na zdravniških sestankih redno predstavi novosti, rezultate programov, zdravnike spodbudi k napotitvam, če jih včasih zapostavimo. Pri delu sodelovanje izgleda tako, da če menim, da bi pacientu koristil kateri od programov, ki jih izvaja CKZ, mu program predstavim in ga spodbudim k udeležbi v programu, izpolnim obrazec z ustreznimi podatki o pacientu, želenih programih, ciljih in morebitnih omejitvah pri obravnavi.
Če sodelavke iz CKZ potrebujejo dodatne informacije, se obrnejo name, prav tako pa se v primerih, ko menim, da pacient potrebuje prednostno obravnavo, jaz obrnem nanje in jim predstavim primer, zato da čim učinkoviteje pomagamo osebi takrat, ko pomoč potrebuje in je zanjo zelo motivirana. Ključno je povezovanje in zaupanje v kakovostno delo med ostalimi zaposlenimi v ZD in Centrom za krepitev zdravja. Dobro sodelovanje in zavedanje o pomenu preventive, ki ga predajamo vsi zaposleni v ZD, občutijo predvsem naši uporabniki
Foto: Bobo
Radivoje Pribaković Brinovec, dr. med., spec., vodja programa Skupaj za zdravje in predstojnik Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja:
Program Skupaj za zdravje je državni program integrirane preventive kroničnih bolezni pri odraslih. Poteka v ambulantah družinske medicine, kjer diplomirana medicinska sestra opravi preventivni pregled in posameznike z dejavniki tveganja, ali že prisotno kronično boleznijo, usmeri v center za krepitev zdravja (CKZ). Pomembno vlogo pri motiviranju in usmerjanju pacientov v CKZ imajo zdravniki specialisti družinske medicine, ki pri bolj ogroženih osebah tudi ocenijo zmožnosti te osebe za vključevanje v delavnice za spremembo življenjskega sloga. V preteklih petih letih je bilo v Sloveniji preventivno pregledanih več kot 620.000 odraslih, v CKZ pa je bilo obravnavanih preko 265.000 uporabnikov. V obdobju covida-19 smo zaradi prekinitve in omejevanja preventivnih programov zabeležili več kot 50-odstotni upad načrtovanih storitev. Na področjih zdravih prehranskih navad, telesne dejavnosti za zdravje, zdravega hujšanja, sladkorne bolezni in duševnega zdravja pri udeležencih obravnav v CKZ ugotavljamo, da v več kot 2/3 primerov dosežemo želeno spremembo življenjskega sloga in s tem uspešnost obravnave.
Ana Štruc, NIJZ
