Zdravniki člani ZZS podpiramo spremembo zakonodaje, ki predvideva izenačitev mejnih vrednosti izpustov onesnaževal za sežigalnice in naprave za sosežig. Predlog zakona sledi vsebini zdravniškega poziva, s katerim smo zdravniki v letu 2020 množično pozvali odločevalce, da je treba mejne vrednosti izpustov onesnaževal za sežig in sosežig izenačiti. Zdravje mora biti zagotovljeno vsem prebivalcem v enaki meri, ne glede na kraj njihovega bivanja ali druge okoliščine. Izenačitev je tehnološko in pravno mogoča.
Med termično obdelavo odpadkov nastaja mešanica različnih plinastih snovi in delcev, ki vsebuje različne težke kovine (živo srebro, krom, mangan, baker, arzen, kadmij, svinec …) in različne druge strupene spojine (dioksine, furane, dušikove okside …). Iz zraka se snovi nalagajo v površinske in podzemne vode ter v tla, od koder prehajajo v rastline, ki so prehrana za ljudi. Onesnaževala se v okolju in v človekovem telesu kopičijo desetletja. Številna med njimi so dokazano strupena in preko različnih mehanizmov delujejo na naše zdravje (povzročajo oksidativni stres in vnetje, vplivajo na hormonski sistem, rastne faktorje, poškodujejo DNK …) in lahko povzročajo različne bolezni, kot so rak, bolezni dihal, bolezni živčevja, razvojne nepravilnosti otrok … Za škodljive učinke onesnaževal smo ljudje različno občutljivi. Posebno občutljiva populacija so otroci in osebe s kroničnimi boleznimi.
Trenutna ureditev v Sloveniji za določena onesnaževala predpisuje različne mejne vrednosti za sežigalnice in sosežigalnice. Za skupni prah imajo sežigalnice mejno vrednost določeno pri 10 mg/m3, naprave za sosežig pa 30 mg/m3. Za dušikove okside je dosedanja mejna vrednost za sežigalnice 200 mg/m3, za naprave za sosežig pa 500 mg/m3. Neskladja so pri mejnih vrednosti za ogljikov monoksid. Zakonodaja za sosežig sploh ne predpisuje polurnih mejnih vrednosti emisij v zrak, pač pa dopušča, da lahko naprave za sosežig pri izračunu dnevnega povprečja izločijo do 5 polurnih meritev, kar v praksi omogoča zanemarjanje kratkotrajnih visokih presežkov emisij. To pa je lahko visoko tveganje za zdravje okoliškega prebivalstva.
Argument, da zakonodaje ni treba spremeniti, ker sosežigalnice nadomeščajo osnovno gorivo, seveda ni opravičilo za jasno diskriminacijo prebivalcev, ki živijo v okolici sosežigalnic. Menimo, da če se določena industrija odloči za sosežig, se je tudi dolžna prilagoditi zahtevam, ki veljajo za sežigalnice, in dejavnost opravljati na način, ki je enako varen in nadzorovan za okoliško prebivalstvo kot pri sežigalnicah.
V Sloveniji je zahteva za izenačitev sežiga in sosežiga še dodatno utemeljena, saj je reliefno zgrajena iz slabo prevetrenih zaprtih kotlin in dolin, kar omogoča, da se onesnaževala na nekem področju zadržujejo dlje. Največja naprava za sosežig je umeščena na območje srednje Soške doline, kjer beležimo največje število poklicnih in okoljskih bolezni v Sloveniji, ki so že tako povzročene s preteklim industrijskim onesnaževanjem, in kjer je število rakavih obolenj nadpovprečno visoko. Prebivalci v okolici Anhovega bi že zato potrebovali posebno okoljsko obravnavo, vendar so trenutno zaščiteni slabše kot prebivalstvo v okolici sežigalnic.
Zahtevo po izenačitvi mejnih vrednosti je v letu 2020 soglasno podprla 90-članska skupščina Zdravniške zbornice ob podpori skoraj 600 zdravnikov. Izenačitev in zaostritev zakonodaje je Vladi RS svetovala zdravstvena podskupina medresorske delovne skupine, ki so jo sestavljali predstavniki različnih strok in institucij. Predlagane spremembe zakonodaje podpira Nacionalni inštitut za javno zdravje. Da je izenačitev potrebna, je državi v letu 2023 svetoval tudi posebni poročevalec za okolje, dr. David R Boyd, ki je v končnem poročilu Združenim narodom za Slovenijo zapisal:
“Slovenija bi morala zagotoviti, da se obseg in toksičnost izpustov iz cementarn in vseh industrijskih onesnaževalcev sčasoma zmanjšata, pri čemer bi morala dati prednost znanim žariščem onesnaženja, kot je Anhovo. Za sosežig v cementarnah bi morali veljati enaki emisijski standardi kot za sežigalnice odpadkov, tudi če to po zakonodaji Evropske unije ni obvezno.“
Odločevalce zato pozivamo, da predlagane zakonodajne spremembe podprejo in preprečijo sprejemanje amandmajev ali drugačnih oblik urejanja izpustov sežiga in sosežiga, ki bi vsebino zakona oslabile ter da zahtevajo hitro uvedbo zakona. Vsako dodatno odlaganje uvedbe zakona pomeni le dodatno neutemeljeno ogrožanje zdravja prebivalstva v okolici sosežigalnic. Kdo bo za to sprejel odgovornost?
Člani Delovne skupine Zdravniške zbornice Slovenije za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje
