Prof. dr. Matjaž Gams, vodja Oddelka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan, profesor računalništva na Univerzi v Ljubljani in MPS v Sloveniji, je za člane in članice zbornice pripravil zanimivo predavanje, ki je uvedlo koncepte generativne umetne inteligence (AI) in superinteligence, s poudarkom na uporabi v zdravstvu. Ključno je razumeti (r)evolucijo AI in človeške civilizacije, kaj se je zgodilo in kaj prihaja – na visokem nivoju, le delno na operativnem, je dejal prof. Gams.
Predstavil je dosežke generativne inteligence predvsem na tekstualnem področju, delno tudi na grafičnem. Ključno je razumeti, da je prišlo do verjetno največjega odkritja človeštva v zadnjih nekaj letih in morda še dlje. Gre za korak na pol poti do superinteligence. Zato je treba razumeti, kam vse to pelje – v novo civilizacijsko dobo, ki ne bo samo povečala kakovosti življenja praktično na vseh področjih, ampak je glede na zadnje študije tudi nujna za nadaljnji razcvet oz. preživetje človeštva. Večina predstavljenih primerov je prikazovala nove sposobnosti generativne inteligence, predvsem povezane z dosedanjim največjim nivojem znanja, doseženim v kateremkoli sistemu za predelovanje informacij, vključno z ljudmi. Omenjene so bile tudi pomanjkljivosti, recimo pomanjkanje semantike in zavesti. Zato sistem ostaja na nivoju izredno koristnega orodja, ki pa je še vedno orodje in ga lahko kadarkoli izklopimo. Vedno pa je odgovoren človek. Predstavljen je bil tudi predlog uvajanja GPT (generativne AI) v slovensko zdravstvo in utemeljitev, da bi prinesel korenito izboljšanje za paciente, sestre, zdravnike, torej za vse. Sposobnost sistema bi se povečala za 30 %, zdravnike pa bi povzdignila nivo višje.
Ideje za uporabo umetne inteligence v zdravstvu:
- Izboljšana diagnostika: Algoritmi AI, ki lahko analizirajo obsežne podatkovne zbirke, lahko pomagajo pri natančnejši in hitrejši diagnozi bolezni kot tradicionalne metode. Zaznavajo lahko vzorce v slikovnih ali laboratorijskih rezultatih, ki bi jih človeško oko morda spregledalo, kar vodi do zgodnejših in natančnejših diagnoz.
- Personalizirani načrti zdravljenja: AI lahko analizira edinstveno zdravstveno zgodovino, genetiko in življenjski slog posameznika ter priporoči personalizirane načrte zdravljenja. Skrbi za pravilno jemanje zdravil in kakovostno življenje.
- Izboljšan razvoj zdravil: AI lahko pospeši proces odkrivanja in razvoja zdravil, ki tradicionalno traja leta in zahteva znatne naložbe. Z napovedovanjem, kako bodo različna zdravila delovala na različne bolezni, lahko AI pomaga pri ustvarjanju učinkovitejših zdravil z manj stranskimi učinki.
- Virtualni zdravstveni pomočniki: AI, podobna ChatGPT, lahko deluje kot virtualni zdravstveni pomočniki, ki pacientom nudijo informacije, opomnike za zdravila in začetno diagnostično podporo. To lahko izboljša vključenost pacientov in upoštevanje načrtov zdravljenja, še posebej pri kroničnih stanjih.
- Daljinsko spremljanje in telemedicina.
- Operativna učinkovitost: AI lahko poenostavi administrativne naloge v zdravstvenih ustanovah, kot so razporejanje, upravljanje pretoka pacientov in dokumentacija.
- Zmanjšani stroški zdravstva: Z izboljšanjem učinkovitosti, natančnosti in hitrosti storitev ima AI potencial zmanjšati celotne stroške zdravstva.
Ni nevarna umetna inteligenca, nevarna je človeška neumnost, je ob koncu predavanja dejal prof. dr. Matjaž Gams.
