Novice in obvestila

Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (v nadaljevanju ZIUZDS) je začel veljati 31.12.2023. Oddelek za pravne zadeve je člane že pred začetkom njegove veljavnosti seznanil z njegovim sprejetjem in poglavitnimi novostmi, ki jih prinaša. Zaradi njihove pomembnosti pa v nadaljevanju ponovno objavljamo pregled poglavitnih novosti.

Ob tem pojasnjujemo, da je na protest zdravniških organizacij, ki so v javni razpravi nasprotovale ukrepom, ki kršijo ustavne in druge pravice zdravnikov in zobozdravnikov, prišlo do naslednjih pomembnejših sprememb zakona:

• Ukrep izvajanja zdravstvene dejavnosti v posebnih pogojih je bil spremenjen na način, da je lahko aktiviran zgolj v primeru izjemnih okoliščin, kot so naravne ali druge nesreče, kot jih opredeljuje Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, in ne več v primeru drugih izrednih dogodkov, kot je pomanjkanje zdravstvenih delavcev ali povečan obseg dela. Začasne ukrepe pa lahko minister za zdravje odredi le še na predlog določenih institucij in ne več na lastno pobudo.
• Črtana je bila določba, ki je v primeru statusnega preoblikovanja koncesionarja prepovedala prenos koncesije na novo statusno obliko.
• Glede na prvotni predlog zakona je bilo doseženo zvišanje zneska dodatka za povečan obseg dela za posebne obremenitve, ki pripada posameznim profilom zdravstvenih delavcev.

Zbornica si bo še naprej prizadevala za spremembe neustavnih institutov interventnega zakona in v povezavi s tem proučila možnosti vložitve ustreznih pravnih sredstev na Ustavno sodišče. Hkrati bo tudi v nadalje izvajala aktivnosti za sprejem ukrepov, ki bodo usmerjeni v izboljšanje pogojev za opravljanje zdravniške službe.

Pregled poglavitnih novosti

I. Ukrepi na področju zdravstvene dejavnosti in zdravniške službe

1. Izvajanje zdravstvene dejavnosti v posebnih pogojih

Uvaja se pristojnost ministra za zdravje, da v času izvajanja zdravstvene dejavnosti v posebnih pogojih odredi enega ali več začasnih ukrepov, ki so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju. Za tovrstne posebne pogoje gre v primeru nastopa izjemnih okoliščin, kot so naravne ali druge nesreče, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki v večjem obsegu kot običajno vplivajo na položaj pacientov ali zavarovanih oseb v Republiki Sloveniji zlasti tako, da ogrožajo njihovo zdravje ali življenje, ter zahtevajo poenoteno in hitro ukrepanje v zdravstveni dejavnosti. 

Minister za zdravje lahko začasne ukrepe odredi na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Zdravstvenega sveta ali Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) oziroma na pobudo javnih zdravstvenih zavodov ali nekaterih drugih javnih zavodov (kot so socialno varstveni zavodi, domovi za starejše). Pri tem minister določi vrsto in način izvedbe ter čas veljavnosti ukrepa, opredeli območje veljavnosti ukrepa ter utemelji nujnost, primernost in sorazmernost posameznega ukrepa. Odredba nobenega začasnega ukrepa pa ne sme vplivati na dostopnost nujne medicinske pomoči (vključno z nujnimi reševalnimi prevozi in preskrbo z nujnimi zdravili).

Ukrepi veljajo v mreži javne zdravstvene službe. Trajanje začasnega ukrepa se sme določiti največ za toliko časa, kolikor trajajo posebni pogoji, vendar najdlje za tri mesece. Če posebni pogoji trajajo več kot tri mesece, lahko Vlada na predlog ministra veljavnost ukrepa podaljša, vsakokrat najdlje za tri mesece, pri čemer posamezni začasni ukrep ne sme trajati nepretrgoma več kot 12 mesecev.

Vrste začasnih ukrepov, ki jih lahko odredi minister:

1. Začasna premestitev delavca

V okviru tega ukrepa lahko izvajalec zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe zdravstvenega delavca začasno premesti k drugemu izvajalcu v mreži javne zdravstvene službe. To stori s pisnim sklepom, zoper katerega pritožba ni dovoljena in v katerem se določi:

• datum začetka opravljanja dela na drugem delovnem mestu in datum prenehanja začasne premestitve,
• delovno mesto, na katerem bo opravljal delo, s kratkim opisom nalog,
• plača, povračila stroškov in drugi prejemki, ki jih prejema v času začasne premestitve,
• kraj opravljanja dela.

Delavca se lahko premesti brez njegovega soglasja, in sicer na ustrezno delovno mesto, za katero izpolnjuje predpisane pogoje in za katero se zahteva najmanj enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Pri tem delavcu delovno razmerje pri njegovem delodajalcu ne preneha. Delavec ima v času začasne premestitve pravico do plače, kot da bi opravljal svoje delo, če je to zanj ugodnejše. Če bi bila plača na delovnem mestu, na katerega je delavec začasno premeščen, ugodnejša, ima pravico do višje plače. 

Sklep o premestitvi lahko delodajalec izda v soglasju z izvajalcem, kamor se zaposlenega začasno premesti. Minister za zdravje lahko vsem izvajalcem zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe odredi prednostno razporejanje kadra glede na izkazane potrebe.

Določene so kategorije delavcev, ki jih ni dopustno začasno premestiti, kot so starejši delavci, nosečnice in doječe matere, invalidi, delavci, ki delajo s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, idr. Delavca tudi ni dopustno začasno premestiti, če je kraj začasnega opravljanja dela od kraja njegovega bivališča oddaljen več kot 70 km.

2. Začasna prepoved ali omejitev izdaje soglasij za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ter sklepanja podjemnih pogodb

S tem ukrepom se lahko v času izvajanja zdravstvene dejavnosti v posebnih pogojev prepove izdaja soglasij zdravstvenim delavcem, zaposlenim v javnih zavodih, za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali kot izvajalec zdravstvene dejavnosti (začasna prepoved izdajanja soglasji po 53.b členu Zakona o zdravstveni dejavnosti, v nadaljevanju ZZDej), morebitna že izdana soglasja pa v tem času ne veljajo. Navedeno smiselno velja tudi za ukrep začasne prepovedi ali omejitve sklepanja podjemnih pogodb.

3. Začasna prepoved ali omejitev izrabe letnega dopusta in začasna omejitev pravice do stavke

V času veljavnosti tega ukrepa zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, zaposleni v mreži javne zdravstvene službe, ne smejo izrabiti letnega dopusta (razen po posameznih dnevih). Zdravstveni delavec in zdravstveni sodelavec, ki mu je zaradi navedene omejitev onemogočena izraba letnega dopusta v rokih, ki jih določa 162. člen Zakona o delovnih razmerjih, ima pravico preostanek letnega dopusta izrabiti v šestih mesecih po prenehanju izvajanja zdravstvene dejavnosti v posebnih pogojih.

Hkrati so v času izvajanja zdravstvene dejavnosti v posebnih pogojih in pod pogojem, da minister za zdravje izda odredbo, lahko določene dodatne zdravstvene storitve, ki so jih zdravstveni delavci in sodelavci v mreži javne zdravstvene službe dolžni izvajati v času stavke. Minister za zdravje tako lahko določi, da se morajo v času stavke, ki traja med posebnimi pogoji, izvajati tudi:

• vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti ter bolnike, starejše od 65 let,
• vse zdravstvene storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom,
• vsi splošni in posebni ukrepi za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni.  
3. Prilagojeno izvajanje pripravništva, sekundariata in specializacije

Pripravniku, sekundariju ali specializantu se lahko program prilagodi tako, da se ga vključi v izvajanje zdravstvenih storitev v posebnih pogojih pri izvajalcu, pri katerem je na kroženju. V kolikor to ni mogoče, se ga lahko napoti k delodajalcu ali drugim k drugemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki ima pooblastilo za izvajanje pripravništva oziroma specializacije.  

Pripravniku, sekundariju in specializantu se izvajanje zdravstvenih storitev v posebnih pogojih v praviloma upošteva v čas kroženja v skladu s programom pripravništva, sekundariata oziroma specializacije. Pripravniku, sekundariju in specializantu, ki se mu delo v posebnih pogojih ne more upoštevati v čas pripravništva, sekundariata oziroma specializacije, kar skupaj ocenita pripravnik, sekundarij ali specializant in njegov mentor, se pripravništvo, sekundariat oziroma specializacija na predlog nadzornega oziroma glavnega mentorja ustrezno podaljša.

5. Omejeno izvajanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe

Minister za zdravje lahko odredi omejeno izvajanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe (primeroma: začasna odpoved nenujnih specialističnih pregledov in posegov, začasna prekinitev izvajanja posameznih preventivnih zdravstvenih storitev).

6. Začasno vključevanje izvajalcev nenujnih reševalnih prevozov

Minister za zdravje lahko odredi, da se v sistem izvajanja nujne medicinske pomoči glede na potrebe po prevozih vključi izvajalce nenujnih reševalnih prevozov.

2. Izdajanje soglasji zdravstvenim delavcem, zaposlenim v javnih zavodih, za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali kot izvajalec zdravstvene dejavnosti

ZIUZDS odstopa od določila prvega odstavka 53.b člena ZZDej tako, da bo moral zaposleni v javnem zdravstvenem zavodu za pridobitev soglasja za opravljanje zdravstvenih storitve pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali kot izvajalec zdravstvene dejavnosti, vlogo podati preko svojega vodje oddelka oziroma osebe, ki je pristojna za organizacijo dela zdravstvenega delavca. ZIUZDS tako v drugem odstavku 45. člena določa, da soglasje po prvem odstavku 53.b člena ZZDej izda direktor javnega zavoda le na podlagi obrazloženega pozitivnega mnenja vodje oddelka oziroma osebe, ki je pristojna za organizacijo dela zdravstvenega delavca, pri čemer se v primeru, da soglasje ni izdano v roku 30 dni od prejema vloge, šteje, da soglasje ni podano.

3. Zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva

Spreminja se določbe Zakona o zdravniški službi (v nadaljevanju ZZdrS) glede obveznosti vključevanja zdravnikov v program zagotavljanja nujne zdravniške pomoči. Novi zakon je namreč enotno uredil obveznost vključevanja v program zagotavljanja dežurne zdravniške službe in nujne zdravniške pomoči (neprekinjeno zdravstveno varstvo, v nadaljevanju NZV) za vse zdravnike, ki opravljajo zdravniško službo v okviru mreže javne zdravstvene službe. Posledično je bila črtana določba 44.b člena ZZdrS, ki je obveznost vključevanja v program nujne zdravniške pomoči posebej urejala za koncesionarje.

Za zdravnike, ki opravljajo zdravniško službo v okviru mreže javne zdravstvene službe, je določeno, da se vključujejo v zagotavljanje NZV na območju, kjer opravljajo zdravniško službo, in sicer pri izvajalcu, ki zagotavlja tovrstno zdravstveno varstvo (tj.  javni zdravstveni zavodi). V NZV, ki se zagotavlja s polnim delovnim časom, dežurstvom, stalno pripravljenostjo ali kombinacijami teh oblik dela, se zdravnik vključuje pod enakimi pogoji za delo in za enako plačilo kot zdravnik, ki je zaposlen pri izvajalcu NZV. Enako plačilo pomeni, da zdravnik prejme plačilo v višini stroška, ki bi ga imel izvajalec NZV, če bi bil ta zdravnik pri njem zaposlen. Ob opravičeni odsotnosti zdravnika, ki je predviden za zagotavljanje NZV, priskrbi nadomestnega zdravnika izvajalec NZV.

Program in obseg izvajanja NZV ter obveznosti delodajalcev zdravnikov, ki so se dolžni vključevati v NZV, do 31. oktobra za naslednje koledarsko leto določi minister, organizacijo in mesečni razpored dela NZV pa določi izvajalec NZV. Pri tem se pogoji za zagotavljanje NZV ter medsebojne pravice in obveznosti uredijo s pogodbo med delodajalcem zdravnika, ki se vključuje v NZV, in izvajalcem NZV.

Prav tako se nekoliko spreminja opredelitev dežurstva, ki se po novem definira kot posebna oblika dela, ko je zdravnik prisoten na delovnem mestu za namen izvajanja nujne zdravniške pomoči.

4. Izredni razpis specializacij

V letih 2023 in 2024 je predvidena možnost izrednega razpisa specializacij za vrste specializacij, za katere je izkazano največje pomanjkanje zdravnikov specialistov in za katere je na podlagi rednega razpisa prijavljenih več kandidatov, kot je razpisanih mest.

5. Priznavanje poklicnih kvalifikacij

Ukinja se zgornjo mejo števila ponudb za delo zdravnikov in zobozdravnikov v Republiki Sloveniji, ki jo je do sedaj skladno z Zakonom o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist, za vsako koledarsko leto določil minister za zdravje. Po novem lahko torej vsi kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje, podajo vlogo za priznanje poklicne kvalifikacije, ne glede na število vlog, ki jih je ministrstvo že prejelo v posameznem koledarskem letu.

Olajšuje se pogoje za priznanje poklicne kvalifikacije za kandidate, ki so v tujini opravili pripravništvo, skladno s pripravništvom, ki se zahteva v Republiki Sloveniji. V takem primeru lahko komisija, ki opravlja vrednotenje, namesto opravljanja celotnega strokovnega izpita po novem predlaga tudi opravljanje zgolj posameznih vsebin izpita.

Predvideva se skrajšanje najdaljšega obdobja trajanja prilagoditvenega obdobja, ki ga lahko na predlog komisije vlagatelju določi ministrstvo, in sicer iz 12 na 8 mesecev. Navedeno obdobje pa bo na predlog mentorja podaljšljivo za največ 4 mesece.

Stroški,  ki nastanejo v zvezi s postopkom priznavanja poklicne kvalifikacije, po novem bremenijo izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki je izdal ponudbo za delo, in ne več kandidata oziroma vlagatelja. Hkrati se dodatno določa, da se lahko vlagatelja tudi za čas opravljanja preizkusa strokovne usposobljenosti (in ne le za čas prilagoditvenega obdobja) zaposli na specializantskem delovnem mestu.

Do 31. decembra 2025 javni zdravstveni zavod, ki je kandidatu dal ponudbo za delo, bremenijo tudi stroški v zvezi z izpolnjevanjem pogoja znanja slovenskega jezika. Kandidat je upravičen do enkratne brezplačne udeležbe na tečaju slovenskega jezika in preizkusu znanja. V kolikor se kandidat v 12 mesecih od pristopa k tečaju in preizkusu znanja slovenskega jezika po svoji krivdi ne zaposli v javnem zdravstvenem zavodu, je dolžan povrniti stroške.

II. Spremembe interventnih ukrepov

ZIUZDS spreminja vsebino in obdobje veljavnosti nekaterih ukrepov, ki so bili uvedeni z interventno zakonodajo.

1. Prenos pooblastil izbranega osebnega zdravnika

Do konca leta 2025 se podaljšuje veljavnost ukrepa, ki izbranim osebnim zdravnikom omogoča prenos nekaterih pooblastil za izdajo listin in predpisovanje medicinskih pripomočkov.

Opušča se omejitev pri prenosu pooblastil izbranega osebnega zdravnika za predpis zgolj medicinskih pripomočkov za sanitarne ali gibalne potrebe pacientov na medicinsko sestro. Po novem lahko zdravnik prenese pooblastilo za predpis vseh medicinskih pripomočkov, ki jih ZZZS določi s sklepom, objavljenim na svoji spletni strani.

2. Plačilo zdravstvenih storitev po realizaciji

Veljavnost ukrepa plačila zdravstvenih storitev po realizaciji, v zvezi s katerim je od julija 2023 določeno, da se po realizaciji plačujejo le še izbrane vrste zdravstvenih storitev, je skrajšana iz 31. decembra 2024 na 31. december 2023.

3. Dodatki za posebne obremenitve

Interventna zakonodaja je določala tri vrste dodatkov, vezanih na zdravstvene poklice na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, in sicer:

• dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve,
• dodatek za zaposlitev dodatnega zdravstvenega kadra ter
• dodatek za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo, pri čemer bi se veljavnost tega ukrepa iztekla 31. decembra 2023.

Novi zakon dodatka za zaposlitev dodatnega zdravstvenega in dodatka za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo ne predvideva več, dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve pa je predviden le še za zdravstvene delavce, ki so zaposleni v ambulantah družinske medicine ter otroških in šolskih dispanzerjev v javnih zdravstvenih zavodih.  Navedenim se lahko izplača dodatek do največ:

-        1.500 eurov bruto mesečno za zdravnika specialista,

-        750 eurov bruto mesečno za diplomirano medicinsko sestro,

-        600 eurov bruto mesečno za srednjo medicinsko sestro in

-        400 eurov bruto mesečno za zdravstvenega administrativnega sodelavca.

Še vedno velja pogoj, da se lahko dodatek izplača posameznemu timu, če je ta v obdobju pred njegovim obračunom dosegel sorazmerni del načrtovale letne realizacije programa. Dodani so posebni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da dodatek pripada diplomirani oziroma višji medicinski sestri.

Višina dodatka je določena glede na število opredeljenih pacientov, obseg tima in priznani kader, pri čemer podrobnejša merila za določitev višine dodatka za posamezni poklic določi minister. Navedeni ukrep velja do 31. decembra 2024.

4. Dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine

Ukrep, ki določa dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine, se podaljšuje tudi za specializante, ki jim bo specializacija prvič odobrena v letu 2024. Pri tem je po novem izrecno določeno, da je specializant do dodatka upravičen, če mu je bila v letu 2023 ali 2024 specializacija iz družinske medicine odobrena prvič. Hkrati se omejuje izplačevanje dodatka v primeru odsotnosti, in sicer je specializant, ki je pri delodajalcu zaposlen le del meseca ali je v času opravljanja specializacije odsoten več kot 20 zaporednih delovnih dni, upravičen do sorazmernega dela dodatka oziroma v primeru celomesečne odsotnosti do dodatka ni upravičen. Dodaja se tudi pravna podlaga za postopek vračanja sredstev v primeru neizpolnitve obveznosti prejemnika dodatka:

»Če zdravnik med opravljanjem specializacije iz družinske medicine od nje odstopi oziroma mu je bila v skladu z zakonom, ki ureja zdravniško službo, izdana odločba o prenehanju ali prekinitvi ali če se po opravljeni specializaciji v skladu z zakonom, ki ureja zdravniško službo, ne zaposli v mreži javne zdravstvene službe za najmanj dvakratno obdobje, kot je prejemal dodatek iz tega člena, mora vrniti vrednost celotnega dodatka.«

5. Znanje slovenskega jezika

Do 31. decembra 2025 se podaljšuje veljavnost interventnih ukrepov, po katerih ponudniku storitev k prijavi za občasno ali začasno opravljanje storitev v Republiki Sloveniji ni potrebno priložiti izjave o znanju slovenskega jezika. Hkrati se do navedenega datuma podaljšuje veljavnost ukrepa, ki začasno znižuje zahtevano stopnjo znanja slovenskega jezika na B2 za poklicne skupine: diplomirane medicinske sestre, diplomirane babice in magistre farmacije.

III. Ukrepi na področju absentizma

Predvideva se podaljšanje obdobja izplačevanja bolniškega nadomestila v breme delodajalca v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, iz 20 na 30 delovnih dni. Od 31. dneva zadržanosti od dela gre zavarovancem nadomestilo za čas odsotnosti od dela v breme zdravstvenega zavarovanja.

Natančneje je opredeljena osnova za nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela ter dodatno določeni nekateri dohodki oziroma nadomestila, ki se ne vštevajo v osnovo.

Uvaja se kapica na nadomestilo v višini 2,5 kratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače. 

IV. Ukrepi na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja

1. Obvezni zdravstveni prispevek

Zaradi uvedbe novega obveznega zdravstvenega prispevka se usklajuje določbe relevantnih predpisov glede kroga upravičencev s pravico do plačila tega prispevka. Podatki o pravicah do plačila obveznega zdravstvenega prispevka se vključijo v centralno zbirko podatkov.

Nadalje so določene kategorije oseb, ki so zavezanci za plačilo obveznega zdravstvenega prispevka po noveli Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-T). Natančneje je tudi določen postopek v primeru, ko mesečni dohodek zavarovanca ne zadostuje za odtegnitev obveznega zdravstvenega prispevka. Pri tem je ravnanje zavezanca za odtegnitev prispevka, ki o nezmožnosti odtegnitve pravočasno ne obvesti Finančne uprave RS in zavarovanca, opredeljeno kot prekršek, ki se lahko kaznuje z globo.

Natančneje je tudi določen način izmenjave podatkov med pristojnimi institucijami in urejen dostop ministrstva za zdravje do anonimiziranih podatkov iz informacijskega sistema ZZZS in njegovih rešitev za analiziranje izdatkov za zdravstvene storitve in materiale ter denarna nadomestila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.  

2. Drugi ukrepi

Z obveznim zdravstvenim zavarovanjem se po novem zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev za sistematične in druge preventivne zdravstvene preglede tudi za kategorizirane športnike in registrirane športnike do dopolnjenega 26. leta starosti.

Oddelek za pravne zadeve