Zdravniška zbornica Slovenije (zbornica) se je seznanila z dopisom Ministrstva za zdravje (MZ) št. 0140-13/2024/1, ki se nanaša na vprašanje načinov naročanja pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti v času stavke zdravnikov, ter dopisom ZZZS št. 180-10/2024-DI/1, ki se nanaša na vprašanje uveljavljanja začasne zadržanosti od dela v času stavke zdravnikov. V zvezi s tema dopisoma je zbornica na MZ in ZZZS poslala dopis s svojimi pravnimi stališči in predlogi glede hkratnega zagotavljanja pravice zdravnikov do stavke in pravice pacientov do naročanja na zdravstvene storitve in koriščenja bolniške odsotnosti.
Povzetek dopisa MZ
MZ v svojem dopisu odgovarja na vprašanje, ali morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti v času stavke pri njih zaposlenih zdravnikov zagotavljati vse oblike naročanja (poleg osebnega naročanja tudi telefonsko in elektronsko) in s tem omogočiti pacientom dostopnost do zdravstvenih storitev, ki jih morajo zdravniki v skladu s 46. členom Zakona o zdravniški službi (ZZdrS) kljub stavki zagotavljati.
V svojem dopisu MZ zapiše, da morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti (opomba zbornice: izvajalci zdravstvene dejavnosti so bolnišnice, zdravstveni domovi, zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti itd.; zdravniki, ki so zaposleni pri izvajalcih, torej niso neposredni zavezanci določbe, ki ureja oblike naročanja) v skladu z Zakonom o pacientovih pravicah (ZPacP) poleg oblike osebnega naročanja zagotavljati tudi telefonsko in elektronsko obliko naročanja.
Pri tem MZ dodaja, da Zakon o zdravniški službi (ZZdrS) v 46. členu določa, da so zdravniki v času stavke dolžni opravljati vse tiste storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt. Poleg tega so zdravniki dolžni v času stavke opravljati tudi vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti ter bolnike, starejše od 65 let, vse zdravstvene storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom in ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni.
Stališče MZ v dopisu je, da izvajanje minimuma delovnega procesa skladno z veljavnimi predpisi, ne pomeni, da izvajalci zdravstvene dejavnosti lahko zagotavljajo zgolj eno izmed oblik naročanja. MZ zato poziva izvajalce zdravstvene dejavnosti, da v skladu z ZPacP poleg oblike osebnega naročanja zagotavljajo tudi telefonsko in elektronsko obliko naročanja, s čimer se zagotavlja dostopnost do posamezne zdravstvene storitve. Dodaja tudi, da je v 9. točki Sklepa o začetku splošne stavke zdravnikov in zobozdravnikov FIDES-a z dne 12. 12. 2023 zapisano, da so enote sindikata dolžne delodajalcem omogočiti organizacijo nujne medicinske pomoči v času stavke v obsegu, določenem s 46. členom Zakona o zdravniški službi oz. minimum delovnega procesa skladno z veljavnimi predpisi, ter z vodstvom zavoda opredeliti način izvajanja navedenega.
Povzetek dopisa ZZZS
ZZZS pa v svojem dopisu, ki ga je naslovilo na MZ, obvešča, da prejemajo vprašanja zavarovancev glede izdaje bolniških listov oz. glede možnosti uveljavljanja pravice do začasne zadržanosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov v času stavke zdravnikov. ZZZS izpostavlja, da morajo delavci skladno s 110. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) pravočasno obvestiti svoje delodajalce o odsotnosti z dela in razlogih za svojo odsotnosti, pri čemer pa delavci ne morejo vnaprej vedeti, ali jim bo začasna zadržanost od dela naknadno odobrena ali ne, kar pomeni, da bi sami nosili morebitne posledice neupravičene odsotnosti z dela.
ZZZS glede na navedeno meni, da so zdravniki v času stavke dolžni zavarovancem zagotavljati zdravstvene storitve, ki so nujne za njihovo socialno varnost (npr. obravnava zavarovancev z namenom uveljavljanja njihove začasne zadržanosti od dela zardi bolezni ali poškodbe; obveznost osebnih zdravnikov zavarovancev, da imenovanim zdravnikov ZZZS posredujejo predlog po ugotavljanju nadaljnje začasne zadržanosti zavarovanca od dela).
ZZZS je zato prosilo MZ, da posreduje njihov dopis vsem izvajalcem zdravstvene dejavnosti in naj MZ zahteva, da tudi v času stavke obravnavajo zavarovane osebe zaradi uveljavljanja začasne zadržanosti od dela, kar pomeni, da se jim tudi v času stavke izdajajo eBOL in izstavlja predloge imenovanimi zdravnikov ZZZS.
Stališča zbornice
Zbornica je v svojem dopisu, s katerim se je odzvala na dopis MZ in dopis ZZZS, uvodoma izpostavila, da je poleg spoštovanja pravice pacientov v zvezi z načini naročanja pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti ter v zvezi s pravico delavcev do začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni oz. poškodbe, nujno potrebno spoštovati tudi ustavno pravico zaposlenih zdravnikov do stavke. Skladno s 77. členom Ustave RS imajo namreč vsi delavci pravico do stavke. Če to zahteva javna korist, se lahko pravica do stavke, upoštevajoč vrsto in naravo dejavnosti, z zakonom omeji.
Zakon o stavki v 5. členu določa splošno pravilo glede načina izvajanja stavke. Skladno z navedenim členom mora stavkovni odbor in delavci, ki sodelujejo v stavki, stavko organizirati in voditi na način, ki ne ogroža varnosti in zdravja ljudi in premoženja ter omogoča nadaljevanje dela po končani stavki. Glede obsega opravljanja del v času stavke zdravnikov, zaposlenih pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, so upoštevajoč drugi odstavek 7. člena Zakona o stavki bistvene določbe Zakona o zdravniški službi in Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki določata, kaj morajo zdravniki oz. drugi zdravstveni delavci opravljati v času stavke. Tako 46. člen Zakona o zdravniški službi določa, da je zdravnik v času stavke dolžan izvajati tiste zdravniške storitve iz drugega odstavka 4. člena tega zakona, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt, pri čemer so v 46. členu Zakona o zdravniški službi izpostavljene nekatere zdravniške storitve, ki se smatrajo za take (npr. zdravljenje vročinskih stanj in infekcij):
»46. člen Zakona o zdravniški službi
Zdravnik je v času stavke dolžan izvajati tiste zdravniške storitve iz drugega odstavka 4. člena tega zakona*, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt. To so zlasti:
- zdravljenje vročinskih stanj in infekcij;
- zdravljenje poškodb in zastrupitev;
- zdravljenje kroničnih bolezni, če bi njegova opustitev neposredno in v krajšem času povzročila poslabšanje zdravstvenega stanja, invalidnost, druge trajne okvare zdravja ali smrt;
- druge storitve nujne zdravniške pomoči;
- opravljanje prvih pregledov brez čakalne dobe najmanj v obsegu, ki potrjuje ali izključuje stanja v prejšnjih alineah (triažni pregledi);
- predpisovanje zdravil in medicinskih pripomočkov za zdravljenje stanj iz prejšnjih alinej.
Za prvi pregled se šteje na primarni ravni prva obravnava, na sekundarni ali terciarni ravni pa prva napotitev k specialistu zaradi nove bolezni ali stanja ali zaradi poslabšanja bolezni.«.
*Pri tem pojasnjujemo, da drugi odstavek 4. člena Zakona o zdravniški službi določa, da zdravniška služba obsega naslednje storitve:
1. pregled na prisotnost ali odsotnost telesnih ali duševnih bolezni, poškodb ali anomalij;
2. presojo stanja iz prejšnje točke s pomočjo medicinsko-diagnostičnih sredstev;
3. zdravljenje, habilitacijo oziroma rehabilitacijo;
4. preprečevanje bolezni, vzgojo in svetovanje;
5. skrb za reproduktivno zdravje prebivalstva;
6. predpisovanje zdravil in zdravstvenih pripomočkov;
7. obdukcijo mrtvih;
8. izdajanje zdravniških spričeval in zdravniških potrdil;
9. druga dela v skladu s posebnimi predpisi
Poleg tega pa je zdravnik v času stavke skladno s tretjim odstavkom 46. člena Zakona o zdravniški službi dolžan opravljati še naslednje storitve:
- vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti ter bolnike, starejše od 65 let;
- vse zdravstvene storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom;
- ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni.
Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki poleg zdravnikov zavezuje tudi druge zdravstvene delavce, vsebuje bolj splošno opredelitev storitev, ki jih morajo zdravstveni delavci opravljati v času stavke. V skladu z drugim odstavkom 52. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti morajo v času stavke zdravstveni delavci zagotavljati bolnikom nujno medicinsko pomoč, nego in oskrbo.
Upoštevajoč navedeno je zbornica v svojim dopisu zavzela stališče, da zdravnikom, ki sodelujejo v stavki, v tem času torej ni potrebno opravljati storitev zdravniške službe, razen del oz. nalog, ki jih določa 46. člen Zakona o zdravniški službi ter 52. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti. Zbornica je na podlagi navedenega ocenila, da v večini situacij izdaja bolniških listov pacientom ni takšna naloga, ki bi jo zdravniki v času stavke morali izvajati. Iz dopisa ZZZS glede dolžnosti zdravnikov, da tudi v času stavke izdajajo bolniške liste in predlagajo imenovanemu zdravniku ZZZS ugotavljanje potrebe za nadaljnjo začasno zadržanost zavarovanca, pa ne izhaja morebitna druga pravna podlaga, s katero bi se ustavna pravica zaposlenih zdravnikov do stavke na tem področju dodatno omejila.
Zbornica se sicer strinja s stališčem ZZZS, da je potrebno zagotoviti socialno varnost državljanov Republike Slovenije, vendar je pri tem potrebno upoštevati tudi ustavno pravico delavcev do stavke. Iz navedenega razloga je zbornica MZ in ZZZS predlagala, da pripravita ustrezna navodila, s katerimi se bo doseglo uveljavljanje pravice delavcev (zavarovancev) do začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni oz. poškodbe na način, da se ne bo posegalo ustavno pravico zaposlenih zdravnikov do stavke, ki jo veljavni zakoni že omejujejo. Dodatno je zbornica MZ in ZZZS predlagala, da naj se širšo javnost (zlasti delodajalce in računovodske servise) seznani na kakšen način naj obračunajo plače oz. nadomestila plač, v kolikor bodo zaradi uveljavljanja pravice do stavke bolniški listi izdani naknadno.