Članek je bil objavljen v reviji ISIS povezava >>>
11. februarja obeležujemo evropski dan številke 112. Gre za dan, ki je namenjen ozaveščanju o enotni evropski številki za klic v sili in priznavanju dela vseh, ki prispevajo k reševanju življenj. Ena teh je tudi Aleksandra Mohar, specialistka urgentne medicine in zdravnica konzultantka v Dispečerski službi zdravstva. Svojo karierno pot je začela kot sobna zdravnica na NMP v Ljubljani, kjer je nato delo nadaljevala kot specializantka in kasneje specialistka urgentne medicine. Zadnja leta jo je pot zanesla v Dispečersko službo zdravstva (DSZ), kjer na svojevrsten način nadaljuje svoje poslanstvo, pomagati tistim, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč.
Ste ena izmed trenutno nekaj zdravnic konzultantk, zaposlenih v Dispečerski službi zdravstva. Kaj obsega vaše delo? Večji obseg našega dela je usmerjen v izvajanje različnih vrst evalvacij intervencij, katerih vsebina in namen je optimizacija obravnave podobnih dogodkov in oskrbe nujnih pacientov v prihodnje. Poleg evalvacij pa smo zdravniki konzultanti vključeni tudi v izobraževalne procese, sodelujemo z drugimi strokami pri pripravi smernic in navodil ter se vključujemo v obravnavo izrednih oz. posebnih dogodkov (npr. večje nesreče, epidemija covida …).
Kakšne evalvacije intervencij vse izvajate? Namen hitrih evalvacij je, da zdravstveni dispečer takoj po izvedeni intervenciji prejme povratno informacijo glede ustreznosti izvedene intervencije. Na drugi strani je namen rednih evalvacij splošni letni pregled uspešnosti in kakovosti vodenja intervencij za vsakega posameznega zdravstvenega dispečerja in spremljanje kakovosti dela na ravni celotne službe. Izvajamo pa tudi evalvacije izrednih dogodkov, med katere sodijo vse zahteve za pregled ustreznosti dela, podane s strani drugih služb/organizacij ali svojcev/pacientov, dogodkov, zaznanih v medijih, analiza vseh večjih nesreč, posebnih dogodkov (amok situacije, streljanje) in vseh nepričakovanih srčnih zastojev ali smrti.
Z analizo katerega izrednega dogodka se trenutno ukvarjate? Najbolj svež primer, ki je trenutno še v teku, je analiza hude železniške nesreče vlaka pri Postojni. Analiza takšnega dogodka je lahko dolgotrajna in zapletena, saj je treba pregledati vso zbrano pisno dokumentacijo in poslušati vse zvočne posnetke, ki pa jih je v takšnih primerih tudi 50 ali več.
Pri analizah intervencij zaznavate model švicarskega sira, ki je poznan predvsem pri analizi letalskih nesreč … Oni so bili pionirji sistematičnih analiz vseh izrednih dogodkov, od katerih se zdravstvena stroka zadnja leta veliko uči. Tu ne gre za iskanje krivca: ali je kriv zdravnik ali medicinska sestra. Gleda se, kako je deloval celoten sistem, v kakšnem stanju je bila oprema, kakšen je bil človeški dejavnik, kakšne so bile zunanje okoliščine.
Gre torej za metodo, ki opozarja tudi na sistemske pomanjkljivosti? Ja, da pride do izrednega dogodka, ne gre le za eno, ampak skupek napak. Vsi sistemi imajo zato uvedene varovalke, katerih namen je ustavljanje človeških napak, ko se te pojavijo. Ena sama napaka tako ne bi smela povzročiti smrti pacienta ali izrednega dogodka. To pokažejo tudi naše analize, ki velikokrat opozorijo bodisi na pomanjkanje varovalk bodisi na njihovo opustitev ali pomanjkljivo uporabo pri izvedbi intervencije. V zdravstvenem sistemu, kjer odgovarjamo za življenja ljudi, še vedno manjka ogromno sistemskih zaščit, protokolov, procesov, programskih izboljšav, ki bi ulovile človeške napake in preprečile škodo, ali pa niso dovolj dosledno uporabljene.
Izvedli ste tudi številne uspešne pilotne projekte. Kateri so se najučinkoviteje uvedli v redno delo? Z izvedbo enega izmed pilotnih projektov v sodelovanju z Regijskim centrom za obveščanje Ljubljana smo uspeli izboljšati možnost preživetja tistim, ki so najbolj življenjsko ogroženi. Z natančno opredelitvijo protokola izmenjave informacij med obema službama se je celoten čas od dviga telefonske slušalke v regijskem centru do aktivacije prve ekipe NMP skrajšal za eno minuto, kar je pri najbolj ogroženih pacientih vitalnega pomena. Drugi pilotni projekt je bil izveden s certificiranimi prvimi posredovalci na področju občine Vodice. Teh nismo prožili samo na srčne zastoje, ampak na vsa nujna stanja, za katera je zdravstveni dispečer presodil, da bi njihov hiter prihod na kraj lahko izboljšal oskrbo pacienta do prihoda ekipe NMP. Oba pilotna projekta sta se izkazala za uspešna in prešla v redno prakso, hkrati pa sta bila tudi osnova za začetek poenotenega uvajanja podobnih modelov na ravni celotne države.
Kakšne so želje in vizija za prihodnost? Rada sem zdravnica, rada delam s pacienti, pa tudi s sodelavci in drugimi strokovnjaki. Rada imam izzive in iskanje novih rešitev. Vedno sem bila predana svojemu delu. Moje zdravniško poslanstvo, pomagati pacientom, ostaja od začetka moje karierne poti nespremenjeno, le način se z leti spreminja. Narava dela v DSZ mi omogoča, da lahko življenja rešujem na drugačen način, in to celo več življenj hkrati. Vesela bom, če se nam bo v prihodnosti pridružilo še več zdravnikov, da bomo skupaj lahko pomagali graditi varen in kakovosten zdravstveni sistem za vse, ki pokličejo na 112.
Živa Salobir, Oddelek za odnose z javnostmi ZZS
