Objavljamo pravno mnenje Delovnopravna presoja minimalnega izvajanja zdravniške službe v času stavke, ki ga je pripravil dr. Luka Tičar, izr. prof. na Katedri za delovno in socialno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Avtor mnenja v le-tem med drugim ocenjuje, da stavkajoči zdravnik praviloma ni dolžan izdajati zdravniških potrdil (denimo o začasni nezmožnosti za delo), razen v zakonsko določenih izjemah. Pravno mnenje se torej opredeljuje do dilem, ki so povezane z neskladjem med pravnimi stališči zbornice in pravnimi stališči Ministrstva za zdravje in ZZZS glede uporabe zakonodaje, ki ureja stavko, ter najmanjšega obsega storitev, ki jih morajo zdravniki v času stavke izvajati. Izr. prof. dr. Luka Tičar v svojem pravnem mnenju odgovarja na sledeči vprašanji:
1. Kakšno je razmerje med Zakonom o stavki in zdravstveno zakonodajo (Zakon o zdravstveni dejavnosti - ZZDej, Zakon o zdravniški službi - ZZdrS) glede minimuma izvajanja zdravniške službe v času stavke?
2. Ali je zaključevanje bolniškega staleža storitev, ki jo mora izbrani osebni zdravnik izvajati tudi v času stavke?
Pravno mnenje predstavlja osebno strokovno stališče avtorja in je pripravljeno na podlagi avtorjevega znanja in osebne presoje po skrbni analizi obravnavanih vprašanj. To pomeni, da so spodaj zavzeta strokovna stališča izključno pravne narave in v ničemer ne nakazujejo osebnega odnosa avtorja do trenutne stavke zdravnikov kot take.
- Kakšno je razmerje med Zakonom o stavki in zdravstveno zakonodajo (Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o zdravniški službi) glede minimuma izvajanja zdravniške službe v času stavke?
Uvodoma avtor pravnega mnenja pojasnjuje, da je stavka danes povsod po svetu legitimen ukrep industrijske akcije, ki ga imajo na voljo delavci in sindikati. V Sloveniji je stavka urejena z Zakonom o stavki, ki stavko v 1. členu definira kot organizirano prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela.
Zakon o stavki v 4. členu nadalje določa obema stranema obveznost poskušati sporazumno rešiti nastali spor, to obveznost pa imata obe strani od napovedi stavke do njenega začetka, pa še ves čas trajanja stavke. Z drugimi besedami napisano pomeni, da morata obe vpleteni strani storiti vse kar je v njuni moči, da se stavka čim prej konča.
Nadalje avtor razlaga 77. člen Ustave RS, ki zagotavlja delavcem pravico do stavke. Pravice do stavke pa se skladno z drugim odstavkom 77. člena Ustave RS lahko omejuje le z zakonom, »če to zahteva javna korist in sicer upoštevaje naravo in vrsto dejavnosti«, pri čemer avtor ocenjuje, da se posledično vsa morebitna pravna vprašanja in dileme v zvezi s stavko praviloma razlaga v korist pravice oz. stavke. Pri tem avtor pojasnjuje, da se v Sloveniji pravica do stavke lahko omeji le po objektivnem kriteriju. To pomeni, da imajo v Sloveniji vsi pravico stavkati, tudi policisti, vojaki, zdravniki idr., nobenemu ni ta pravica odvzeta.
Za odgovor na 1. vprašanje je po mnenju avtorja pravnega mnenja pomembno dejstvo, da 7. člen Zakona o stavki daje generalno usmeritev omejevanja pravice do stavke oz. določanja in opredeljevanja nalog in obveznosti, ki jih stavkajoči morajo kljub stavki izvesti. Ta člen Zakona o stavki torej ne pomeni neposrednega uresničevanja objektivnega kriterija omejevanja pravice do stavke iz URS, temveč predstavlja vodilo zakonodajalcu, kaj upoštevati pri posameznih področnih zakonih, ki urejajo razmerja v »dejavnostih posebnega družbenega pomena« (zastarela terminologija Zakona o stavki), ko določajo obvezne naloge v času stavke. To vodi avtorja v zaključek, da naloge v času stavke zdravnikov določata oba specialna zakona, ZZDej in ZZdrS.
Drugačne vloge 7. členu Zakona o stavki po mnenju avtorja pravnega mnenja ni moč pripisati ali priznati. Pravno mnogo bolj korektno, primerno in pravilno je, da se za ugotovitev, kaj morajo stavkajoči zdravniki izvesti v času stavke, upoštevata oba področna zdravstvena zakona. Zakon o stavki, ko govori o minimumu delovnega procesa in ZZDej ter ZZdrS, ko naštevata konkretne naloge, ki jih je potrebno izvesti v času stavke, so v razmerju generalni vs. specialni predpis, kar pomeni, da morajo zdravniki v času stavke izvajati naloge iz drugega odstavka 52. člena ZZDej in 46. člena ZZdrS.
2. Ali je zaključevanje bolniškega staleža storitev, ki jo mora izbrani osebni zdravnik izvajati tudi v času stavke?
V nadaljevanju avtor pravnega mnenja ponovno povzema, da sta ZZDej in ZZdrS tista predpisa, ki smeta določiti naloge, ki se izvajajo tudi v času stavke.
V drugem odstavku 52. člena ZZDej določa zgolj, da »morajo v času stavke zdravstveni delavci zagotavljati bolnikom nujno medicinsko pomoč, nego in oskrbo.« ZZdrS je pri tem temeljitejši in izčrpnejši, saj v 46. členu določa:
»(1) Zdravnik je v času stavke dolžan izvajati tiste zdravniške storitve iz drugega odstavka 4. člena tega zakona, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt. To so zlasti:
- zdravljenje vročinskih stanj in infekcij;
- zdravljenje poškodb in zastrupitev;
- zdravljenje kroničnih bolezni, če bi njegova opustitev neposredno in v krajšem času povzročila poslabšanje zdravstvenega stanja, invalidnost, druge trajne okvare zdravja ali smrt;
- druge storitve nujne zdravniške pomoči;
- opravljanje prvih pregledov brez čakalne dobe najmanj v obsegu, ki potrjuje ali izključuje stanja v prejšnjih alineah (triažni pregledi);
- predpisovanje zdravil in medicinskih pripomočkov za zdravljenje stanj iz prejšnjih alinej.
(2) Za prvi pregled se šteje na primarni ravni prva obravnava, na sekundarni ali terciarni ravni pa prva napotitev k specialistu zaradi nove bolezni ali stanja ali zaradi poslabšanja bolezni.
(3) Poleg tega je zdravnik v času stavke dolžan opravljati še naslednje storitve:
- vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti ter bolnike, starejše od 65 let;
- vse zdravstvene storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom;
- ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni.«
Iz obeh določb po avtorjevem mnenju jasno in nedvoumno izhaja, da morajo vsi zdravstveni delavci, ne samo zdravniki, izvajati nujno medicinsko pomoč, nego in oskrbo, samo zdravniki pa izvajati vse naloge, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt. Potek stavke kot take pa ne sme imeti nobenega vpliva na zdravljenje otrok do 18. let, starejših od 65 let, nosečnic in na izvajanje ukrepov v primeru nalezljivih bolezni. Avtor pravnega mnenja ocenjuje, da oba predpisa jasno sporočata tako kaj je potrebno izvajati v času stavke, kot tudi namen omejevanja pravice do stavke. Namen izpostavljenih določb je omejiti ustavno pravico zdravnikov v najmanjši možni meri, torej sorazmerno, kolikor je to nujno potrebno za zagotovitev ustrezne ravni skrbi za zdravje in življenje ljudi.
ZZdrS se pri naštevanju storitev, ki jih je potrebno izvesti v času stavke, sklicuje na naloge, ki jih po v drugem odstavku 4. člena vsebuje opravljanje zdravniške službe. Med temi nalogami je denimo navedeno tudi »izdajanje zdravniških spričeval in zdravniških potrdil.« Slednje naloge 46. člen ZZdrS izrecno ne omenja, kar nedvomno kaže na to, da njeno neizvajanje samo po sebi ne vodi v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt. Kljub temu pa je ob strokovni oceni zdravnika, da bi v določenem primeru neizdaja zdravniškega potrdila povzročila omenjeno posledico, takšno potrdilo potrebno izdati tudi v primeru oz. času stavke. To je po avtorjevi laični oceni malo verjetno, a strokovno relevantno in kredibilno zdravniško oceno lahko poda zgolj zdravnik sam.
Avtor v zaključku pravnega mnenja poda svojo pravno oceno, da po specialnih predpisih (ZZDej in ZZdrS), ki določajo naloge zdravniške službe, ki se morajo izvajati tudi v času stavke, stavkajoči zdravnik praviloma ni dolžan izdajati zdravniških potrdil, denimo o začasni nezmožnosti za delo, saj to ne pomeni nastanka skorajšnje nepopravljive okvare zdravja in ne vodi v smrt.
Predstavljeno pravno mnenje po mnenju oddelka za pravne zadeve potrjuje stališča zbornice, ki jih je javno izrazila ter podala tudi v svojih dopisih, namenjenih Ministrstvu za zdravje in ZZZS. Več o tem si lahko preberete na novicah:
- Pravna stališča zbornice glede načinov naročanja pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti v času stavke zdravnikov in uveljavljanja začasne zadržanosti od dela v času stavke zdravnikov;
- Izdajanje potrdil o upravičeni zadržanosti od dela (e-BOL) v času stavke – pravna stališča zbornice.
Oddelek za pravne zadeve
