Odbor za
bolnišnično in specialistično zdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije je na
današnjem izrednem srečanju s strokovnimi direktorji slovenskih bolnišnic in v
sodelovanju z Glavnim odborom Slovenskega zdravniškega društva preučil s strani
Ministrstva za zdravje naročene projekcije za delo bolnišnic v času umika
soglasji zdravnikov za delo preko zakonskih omejitev. Število umikov soglasij
se spreminja, prihajajo dodatni preklici kot tudi posamezni umiki preklicev.
Ugotavlja se, da so zdravniki v več zavodih opravljali prekomerno delo brez
podpisanih soglasij in bi tako lahko praktično takoj prenehali opravljati delo,
ki presega 40+8 ur.
Ugotavljamo,
da so praktično vse bolnišnice življenjsko odvisne od pogodbenih specialistov
iz drugih zdravstvenih zavodov in svojih zaposlenih, ki s svojim delom preko
40-urnega delovnega tednika omogočajo, da se bolnišnice vsaj približajo
izvajanju nujne medicinske pomoči in pogodbenim letnim obveznostim bolnišnic do
plana ZZZS. Velika večina zdravnikov ne dela pri drugem delodajalcu izven
javnega zdravstva, temveč z nadurnim delom zagotavljajo neprekinjeno
zdravstveno varstvo (NZV) v lastni bolnišnici.
Zaradi
napovedanih umikov soglasij za nadurno dela zdravnikov je ogroženo NZV, saj bo
v regijskih bolnišnicah ob doslednem upoštevanju zakonskih omejitev najkasneje
šesti dan po uveljavitvi umika soglasij zmanjkalo zdravniškega osebja, kar se
bo vsak nadaljnji dan samo še stopnjevalo. Vsa nenujna elektivna dejavnost se
bo deloma zmanjšala in nato postopno ugašala, saj se bodo zdravniki
predodeljevali v zagotavljanje NZV. Posledično to lahko pomeni premik pacientov
tako v urgentne službe kot v obe terciarni bolnišnici, ki nista v tolikšni meri
odvisni od zunanjih zdravnikov. Pričakuje se domino efekt zmanjševanja storitev
po bolnišnicah. Kakovost storitev bo padla, zaradi pomanjkanja osebja se bodo
ob doslednem upoštevanju omejitev delovne zakonodaje zapirali celo pediatrični
oddelki in posamezne porodnišnice.
Dodatno
zaskrbljenost povzroča možnost, da po zaključku stavke veliko kolegic in
kolegov ne bo želelo ponovno podati soglasja za več kot 40+8 oziroma
neprekinjeno delo 16 ur. Večina zdravnikov dežurstev ne jemlje kot možnost
dodatnega (nekonkurenčnega) prihodka, temveč kot neljubo obremenitev. Ostali
bodo na evropski direktivi o delovnem tedniku, ki velja od 2020 dalje, kar bo
paraliziralo javno zdravstvo. Sedaj preživi zahvaljujoč nadurnem delu zdravnic
in zdravnikov v javnem zdravstvu.
Na podlagi
navedenega ugotavljamo, da ni mogoče pripraviti naročenega načrta za delo v
napovednih pogojih dela. Zato smo prosili za navodila Ministrstva za zdravje,
kako nadomestiti izpadle programe, saj je glede na obstoječe kadre ob
prenehanju kršitev zakonskih omejitev o delovnih obveznostih nemogoče
načrtovati varne rešitve za prebivalce Slovenije. Zato je nujno, da se
odgovorno pristopi k dogovoru s sindikatom in vloži vse napore v končanje
stavke.
Boštjan
Kersnič,
predsednik Odbora za bolnišnično in specialistično zdravstvo
