Jaham po jesenskem gozdu, odpadlo listje šumi pod konjskimi kopiti. Obdaja me mir, ki počasi prežema moje telo in um.
(Prof. Pajntar v knjigi Kaj sem počel teh prvih 80 let)
»Moj veliki vzornik, mentor in prijatelj,« je ob njegovem častitljivem 90. jubileju o svojem kolegu zapisala ginekologinja izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić:
»Prof. Pajntar je bil vedno velik zagovornik poroda po naravni poti in ima pomembne zasluge za to, da je porodništvo v Sloveniji na res visokem nivoju, kar se kaže tudi v relativno nizkem deležu carskih rezov. Nizek delež lahko ohranimo s potrpežljivim in strokovnim vodenjem nosečnosti in porodov ter z zaupanjem med porodnicami in osebjem. Pomembno je stalno izobraževanje zdravnikov in babic ter nadzor nad rezultati in kakovostjo dela. Prof. Pajntar je s svojim dolgoletnim delom zgradil trdne temelje za doseganje teh ciljev.«
Na Medicinski fakulteti je diplomiral leta 1958, na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete pa že tri leta kasneje. Specialistični izpit iz ginekologije in porodništva je opravil leta 1965, doktorat leta 1969, dve leti kasneje je dobil naziv docenta. Pri 52 letih je postal redni profesor ginekologije in porodništva, leta 1995 pa višji zdravstveni svetnik. Bil je izjemno priljubljen predavatelj in mentor. Številnim mladim je omogočil, da smo postali mladi raziskovalci in prišli do želene specializacije, službe in podiplomske izobrazbe. Pod njegovim vodstvom je Služba za raziskovalno delo na Ginekološki kliniki v Ljubljani cvetela, razpoloženje je bilo vedno zelo delovno, hkrati pa tudi prijateljsko in vzpodbudno – tako za klinično, predvsem pa za raziskovalno delo. Tam smo se počutili dobro in medgeneracijsko povezano, dobili nasvete in vzpodbude za delo, ob različnih dosežkih ali jubilejih pa se je praznovalo v prešernem vzdušju z dobro malico. Služba za raziskovalno delo nam je nudila tudi tehnično, bibliotekarsko, lingvistično in predvsem računalniško-statistično podporo, da smo lažje pisali članke, magisterije in doktorate ter pripravljali strokovna srečanja. Profesor je bil več let tudi vodja raziskovalnega dela v celotnem Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani.
Že med specializacijo v Kranju je na oddelku vpeljal veliko novosti. Bil je pionir na področju psihosomatike, ki jo je umestil v klinično, raziskovalno in pedagoško delo. Za lajšanje različnih psihosomatskih težav ter porodne bolečine je v šestdesetih letih 20. stoletja uvedel hipnoterapijo. Osnov medicinske hipnoze se je naučil iz knjig in novo znanje najprej preizkušal na bližnjih in sodelavkah. Prva porodnica, ki ji je porod leta 1962 olajšal s hipnozo, je bila njegova sestrična. Dober glas se je razširil in leta 1972 je s sodelavci v kranjski porodnišnici kar 600 porodnicam porod lajšal s hipnozo.
Leta 1976 je bil skupaj z mednarodnimi prijatelji pobudnik ustanovitve evropske sekcije Mednarodnega združenja za hipnozo (ISH), ki je leta 1990 postala neodvisna Evropska zveza za hipnozo (ESH). Bil je ustanovitelj in predsednik Društva za medicinsko hipnozo Slovenije (DMHS).
Prof. Pajntar je bil zelo aktiven član Zdravniške zbornice Slovenije, kjer je bil vodja projekta »Kakovost v zdravstvu v Sloveniji«. Dobil je številna priznanja in nagrade slovenskih in mednarodnih združenj. Leta 2009 je prejel Hipokratovo priznanje za stanovsko in organizacijsko delo v medicini. Leto kasneje mu je takratni predsednik Republike Slovenije Danilo Türk podelil red za zasluge za raziskovalno, klinično in pedagoško delo na področjih perinatologije in psihologije.
Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić je oktobra leta 2022 za revijo Isis zapisala:
»Prof. Pajntar je zelo družaben in zabaven človek, ponosen na svojo družino, tri hčere in šest vnukov, ki jim je vsem pomagal na svet. Hči Boni Plut in vnuk Žan Zelič, oba psihologa, nadaljujeta delo na področju medicinske hipnoze in sta zelo aktivna v DMHS.«
Povzeto po:
- Glasilo Zdravniške zbornice Slovenije 2022, številka 10 (izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna)
- Kaj sem počel teh prvih 80 let, Marjan Pajntar (2014–2018)
