Težko bolnim ljudem lahko pomagamo, opozarjajo zdravniki. Spremembe, ki jih prinaša zakon o evtanaziji, so bistveno globje od populističnega razglašanja naprednosti in človekove avtonomije. Ljudje si želijo čim boljša zdravljenja tudi pri težkih boleznih ter da življenje preživijo čim bolj kvalitetno, kažejo izkušnje zdravnikov, ki spremljajo bolnike in njihove svojce v najtežjih trenutkih.
Predlagani zakon zdravnikom nalaga izvedbo evtanazije, kar je v diametralnem nasprotju z njihovim osnovnim poslanstvom, zato so tudi večinsko proti in ne želijo prevzeti vloge izvajalca zakona. Posvetiti bi se morali izboljšanju paliativne oskrbe, kjer smo v velikem zaostanku.
Prof. dr. Samo Zver iz UKC Ljubljana se ob nalogi, ki jo predlog zakona predlaga zdravniku, sprašuje: »Kdo sem jaz, da bom odtegnil življenje nekomu drugemu? Kdo? V življenju nisem naredil ničesar, kar ne bi bilo prav. Stvari, ki se mi zdijo zavržne, ne bom počel. Če bo moja zdravniška usoda pogojevana s tem, ali bom to naredil ali ne, ne bom. Znam kaj drugega. Lahko grem kopat jarke.«
Dr. Erik Brecelj iz Onkološkega inštituta o uzakonitvi evtanazije: "130 tisoč ljudi nima družinskega zdravnika, sedaj jim bomo pa ponujali evtanazijo? Sedaj bom nesramen – dame, ki to ponujajo, zelo hitro pridejo do zdravnika. Kaj pa ljudje izven Ljubljane, ki ne morejo priti do zdravnika, ki nimajo zvez, da bi prišli do tistega, kar plačujejo? Vse življenje zavarovanje. Ali kdo pomisli nanje? A njim bomo pa ponujali evtanazijo? V Sloveniji ni prostora niti za debato o evtanaziji, ker imamo toliko stvari neurejenih, začenši s paliativno medicino."
Razširjeni strokovni kolegij za psihiatrijo opozarja, da predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja brez kakršnegakoli predhodnega dialoga s psihiatrično stroko, v več členih predvideva vlogo zdravnika psihiatra kot del samega izvajanja zakon. Predlog zakona tako implicira, da mora psihiatrična stroka spremeniti eno od svojih paradigmalnih strokovnih zavez, da pomaga pacientu preseči ali vsaj delno omiliti samomorilno ogroženost s pomočjo zdravljenja duševne motnje in s so-oblikovanjem upanja oziroma glede smiselnosti življenja. Prav posebej poudarjamo, da je samomorilni količnik pri slovenskih starostnikih dvakrat višji, kot povprečni količnik ostalih članic EU.
Sprejetje predloga bi pomoč pri prostovoljnem končanju življenja naredilo precej bolj preprosto in hitreje dosegljivo kot v tujih državah, kjer primerljiva zakonska podlaga obstaja, so v javnem pismu opozorili specialisti nevrologi. Glede na dostopnost zdravstvenih storitev v Sloveniji je to prej zadržek kot prednost. Zato apeliramo, da se sprejemanje tako delikatnega zakona v Sloveniji prestavi na čas, ko bodo zagotovljene in urejene druge, osnovnejše oblike zdravstvene oskrbe.
O končni odločitvi bo odločala družba. Zdravniki, ki se vsakodnevno soočamo z boleznijo, trpljenjem in smrtjo, želimo prispevati k odprti razpravi ter strokovno osvetliti ključne vidike tega pomembnega družbenega vprašanja.
Zbrane informacije o vprašanjih glede evtanazije in brošura z izjavami zdravnikov: https://www.zdravniskazbornica.si/za-javnost/zbrana-vsebina-o-pomo%C4%8Di-pri-samomoru-in-evtanaziji
