Upokojeni zobozdravnik Rajko Trost je v želji, da bi delo Mati pri čiščenju otroka, znanega kiparja Ivana Zajca, dobilo primerno mesto, kjer bi bilo na ogled večjemu številu ljudi, kip podaril Zdravniški zbornici Slovenije.
Do sredine februarja je bil kip iz žgane gline del razstave: "Ivan Zajec (1869−1952)", prvega celovitega pregleda ustvarjanja Ivana Zajca. Z razstavo so se v Narodni galeriji poklonili avtorju najvidnejšega javnega spomenika v Sloveniji, spomenika Franceta Prešerna na Prešernovem trgu v Ljubljani in prvemu kiparju s Prešernovo nagrado.
V seznamu svojih del, hranjenem v njegovi zapuščini, je Ivan Zajec navedel pozno plastiko z opisnim naslovom Mati pri čiščenju otroka.123 Najverjetneje je to žgana glina matere z otrokom, ki je signirana in datirana z letnico 1949. V poznem življenjskem obdobju se je Zajec, najverjetneje zaradi pomanjkanja naročil, ukvarjal predvsem z manjšo žanrsko plastiko, ki jo je ustvarjal sebi v veselje.
Kip izvira iz neposredne Zajčeve zapuščine v družinski lasti. Sedeča gola dolgolasa mati se z očitnim zadovoljstvom na obrazu posveča sinku, ki sedi na tleh med njenimi nogami. Osredotočena je na njegovo lasišče, bodisi da mu umiva lase, ga z rokami ureja in pregleduje ali pa mu obira uši. Otrok, očitno v neudobni pozi in z jokajočim izrazom na obrazu - v kontrastu z materinim nagajivim nasmeškom -, se poskuša čimprej iztrgati iz primeža materinih nog, saj ga mati s svojim levim stopalom, kakor je videti, umirja in zadržuje.
V realističnem žanrskem delu Mati pri čiščenju otroka se je kipar skrbno posvetil predvsem oblikovanju las, ki jih je obdelal bolj slikovito, grobo obdelan pa je tudi podstavek kipa.
Kip bo na ogledu v galeriji Zdravniške zbornice.
Vir: https://www.ng-slo.si/si/razstave-in-projekti/razstava/ivan-zajec-1869-1952?id=5532
