Svetovna zdravstvena organizacija (WHO/SZO) je v Ljubljani organizirala delavnico za krepitev zmogljivosti za obvladovanje mikrobne odpornosti. Namen srečanja je uvesti medosebne veščine za učinkovito več sektorsko sodelovanje in doseg soglasje o tem, kaj deluje učinkovito in kaj ne deluje učinkovito v njihovem specifičnem kontekstu.
Mikrobna odpornost ni nova stvar v Sloveniji. Slovenija sodeluje s SZO že dolga leta in zadovoljni smo, da je zavedanja na zelo visoki ravni, je povedala Melita Vujnović, predstavnica SZO v Sloveniji. Zadovoljna je, da v naši državi sodelujejo vsa pristojna ministrstva – ne samo ministrstvo za zdravje, temveč tudi kmetijsko in okolijsko ministrstvo. Skupen cilj je premakniti stvari naprej – pri tem gre gotovo za stroške, ki pa jih je treba razumeti kot investicijo. Prepričana je, da Slovenija lahko postane zgled za ostale države v regiji, kako se tega lotiti.
V času epidmije smo se marsičesa naučili in je treba te pozitivne izkušnje ohraniti, je povedala Jasna Humar iz Direktorata za zdravstveno varstvo Ministrstva za zdravje. Čeprav osebe, ki opozarjajo na pomen preprečevanja bolnišničnih okužb, pogosto niso najbolj priljubljene, se vsi zavedamo, da delajo pomemebne stvari in jim je treba dati težo, ocenjuje.
Z mikrobno odpornostjo je podobno kot s klimatskimi spremembami, je vzporednico potegnil Danilo Lo Fo Wong, regijski svetovalec pisarna SZO Evropa. Vsi vemo, kaj nas skrbi, vendar se reševanja ne lotimo dovolj hitro, saj so posledice nekje daleč in nepredstavljive. Zato se Svetovna zdravstvena organizacija ukvarja ne samo s povečevanjem zavedanja o nevarnostih, temveč tudi s spodbujanjem aktivnosti. »To je podobno kot s telesno dejavnostjo. Vsi vemo, da bi morali biti bolj aktivni in da je to dobro za nas. Vendar se praviloma vadbe ne lotimo dovolj pogosto,« opozarja.
Gotovo rešitev iz tujine ne moremo preprosto skopirati. Slovenija je bila primer dobre evropske prakse. Vendar v zadnjih desetih letih porabe antibiotikov predvsem pri živalih ni zmanjševala tako hitro in uspešno kot ostale države. Kako pa je mogoče prepričati ljudi in odločevalce, da se je tej temi treba posvetiti? »Ni enostavno, saj bodo posledice dolgoročne. Vendar se moramo zavedati, kaj se bo zgodilo, če antibiotiki nekega dne ne bodo delovali tako kot delujejo danes. Podobno bo kot v prvih tednih Covida, ko preprosto nihče ni vedel, kako naj ljudi zdravimo. To je primerjava, ki jo ljudje lahko razumejo in ki jo razumejo tudi odločevalci,« poudarja Lo Fo Wong.
V primeru mikrobne odpornosti sta izobraževanje zdravnikov in prihodnjih zdravnikov zelo pomembni. Zdravniki se danes naučijo, kako zdraviti, ne pa toliko, kdaj naj ne zdravijo. In se ne naučijo, kako se soočiti s pacientom, ki si nekaj želi ali zahteva, čeprav zanj to ni dobro, zaključuje.
