Predsednica zdravniške zbornice prof. dr. Bojana Beović je v uvodnem nagovoru opozorila na grozote vojn, ki se dogajajo po svetu. Poudarila je, da mora biti vsak dogodek priložnost za opozarjanje na strahote, ki se dogajajo na vojnih področjih. S tem se je spomnila tudi na tuje zdravniške kolege, ki v vojnah tvegajo svoja življenja in pomagajo drugim. V nadaljevanju je ponovno poudarila pomembnost ureditve dobrih delovnih pogojev za vse zaposlene v zdravstvu.
Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je poudarila, da ima Slovenija dober zdravstveni sistem, kar se odraža pri pričakovani življenjski dobi, ki višja od evropskega povprečja in nizki perinatalni umrljivosti. »Slovenija je leta 2022 za zdravstvo namenila 8,8 BDP na prebivalca, kar pa je glede na staranje prebivalstva in vedno večje potrebe, premalo,« je še dejala. To je manj, kot za zdravstvo v povprečju namenijo druge države EU. Zato si prizadeva za vpeljavo koncepta 'na vrednosti temelječega zdravstvenega sistema', kar pomeni porabo razpoložljivih sredstev na način, da dosežemo kar najboljše možne rezultate oziroma izide zdravljenja.
Na vprašanje ali bo izboljšanje razmer v zdravstvu dosegla s spodbudami ali regulacijami je odgovorila: »S spodbudami in ne regulacijami.
Prof. dr. Beović Skupščino evropskega združenja zdravniških organizacij (The Standing Committee of European Doctors) vidi, kot priložnost za pogovore o stroki, napredku in znanosti. Na drugi strani pa so srečanja zdravnikov s kar osemindvajsetih držav, odlična priložnost za pogovore o izboljšanju delovnih pogojev v zdravstvu, med katere sodi tudi ustrezno plačilo: »tako bomo ohranili dostopno in vzdržno javno zdravstvo, ki bo služilo vsem prebivalcem,« je dejala predsednica ZZS.
Medtem ko se v Sloveniji zdravniki borijo za izboljšanje delovnih pogojev in stabilizacijo javnega zdravstva, strokovnjaki iz različnih evropskih organizacij opozarjajo na pomembnost dialoga in iskanja rešitev.
Predsednik CPME dr. Christiaan Keijzer je poudaril pomen spoštovanja: »Poklicna etika, psihosocialna podpora in uravnoteženem delovnem času so ključni elementi za ohranjanje visoke kakovosti zdravstvenega sistema.« Kot opozarjajo predstavniki evropskih organizacij, migracije zdravnikov iz države v državo, zaradi iskanja boljših delovnih pogojev postaja trend, ki ga bomo težko ustaviti. To kaže na nujnost celostnega pristopa k izboljšanju delovnih pogojev in kreiranju stabilnega okolja za zdravstvene delavce evropskih državah.
»Potrebe po zdravnikih so vedno večje, zato se od nas pričakuje, da bomo delali vedno več. Naredimo ogromno nadur, a mlajše generacije si poleg dela, želijo tudi živeti. Delovni čas postaja eden najpomembnejših dejavnikov, ki pogosto vpliva tudi na izstope zdravnikov iz zdravstvenega sistema,« pravi Christiaan Keijzer, je situacijo ponazoril z lastnim primerom: »Na mojem oddelku nas je 55 anesteziologov, le pet jih dela za polni delovni čas.«
Izobraževanje zdravnikov je zelo drago, zato moramo njihova delovna mesta ponovno narediti privlačna in s tem preprečimo odhode. Začnemo lahko z upoštevanjem evropske direktive o 48-urnem povprečnem tedenskem delovnem času, zvišanjem plač in boljšimi delovnimi pogoji.
Predstavniki evropskih zdravnikov so opozorili, da zdravniki, ki niso izgoreli in izmučeni, lahko delajo kvalitetno in tako pacienti dobijo obravnavo, ki si jo zaslužijo.
Slovenska vlada bi se morala truditi za dogovor z zdravniki in dobrobit slovenskih pacientk in pacientov. »Nedavno smo imeli stavko tudi pri nas, ki pa se je končala takoj, ko so zdravniki naznanili, da ne bodo več delali, ker so za tisto leto naredili že vse redne ure in še 150 nadur. Zgodilo se je to, da so se urgentne službe v mnogih bolnišnicah preprosto zaprle. Ljudje so tako morali po pomoč v 50, 60 kilometrov oddaljene urgence,« je razmere na Portugalskem, s primerom orisal, predsednik Evropske federacije zaposlenih zdravnikov FEMS, dr. João de Deus. "Takrat je vlada ugotovila, da tako ne gre več in je z nami sklenila dogovor," je povedal na današnji izjavi za javnost. Stavka na Portugalskem se izvaja tako, da se zdravstvo ustavi, obravnavajo le urgentne in onkološke bolnike.
Dr. João de Deus in dr. Christiaan Keijzer si želita, da bi slovenska vlada spoznala, da stavka pomeni le eno: »veliko izgubo« in bi energijo usmerjala v pogovor in ne le načine kako stavko zdravnikov omejiti.
