Ta Strokovni kotiček je namenjen aktualnim novostim s čim širšega področja medicinske strokovne literature. Vse zainteresirane kolege z različnih področij medicine vabim k sodelovanju s predlogi za konkretne publikacije z »vaših« področij medicine, za katere menite, da so pomembne in vredne objave.
Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med. (pišite mi na: janez.tomazic@kclj.si)
Glukokortikoidi in zunajbolnišnična pljučnica (ZBP; angl. community acquired pneumonia)
ZBP ima še vedno veliko obolevnost in umrljivost, kljub vsemu napredku medicine. V ZDA je 30-dnevna smrtnost hospitaliziranih bolnikov z ZBP visokih 13 %. Nedavno je bila objavljena velika kontrolirana raziskava Dequin in sod. (1), vključenih je bilo 800 bolnikov s hudo ZBP, ki so 8 do 14 dni prejemali hidrokortizon ali placebo. Rezultati so pokazali signifikantno zmanjšanje smrtnosti v hidrokortizonski skupini (6.2 % vs. 11.9 %; absolutna razlika -5.6 % točk; 95 % IZ: -9.6 do -1.7 % točk; p=0.006), kot tudi manjšo potrebo po mehanski ventilaciji in uporabi vazopresorjev. Bergman s sod. (2) je naredil metaanalizo, v katero je vključil nedavne kontrolirane klinične raziskave glede učinka glukokortikoidov na smrtnost med hospitaliziranimi pacienti z ZBP. Rezultati so pokazali signifikantno zmanjšanje smrtnosti v glukokortikoidni skupini (6.2 % vs. 9.1 %; razmerje tveganj .67; 95 % IZ: -.53 do -.85; p=0.001). Število, potrebno za zdravljenje, da preprečimo eno smrt (NNTT), je bilo 34.
Iz vsega navedenega bi zaključil, da imamo dokaze za uporaba glukokortikoidov pri bolnikih s hudo ZBP, ki so sprejeti v enoto intenzivnega zdravljenja – EIZ (verjetno še najbolj za tiste, ki so sprejeti neposredno v EIZ, manj pa za tiste, ki so najprej sprejeti na oddelek). Preberite oba članka in si ustvarite svoje mnenje. Morda bo prišlo do spremembe priporočil …
Vira:
1. Dequin PF, Meziani F, Quenot JP, et al. Hydrocortisone in severe community-acquired pneumonia. N Engl J Med 2023; 388:1931–41.
2. Bergmann F, Pracher L, Sawodny R, et al. Efficacy and safety of corticosteroid therapy for community-acquired pneumonia: A meta-analysis and meta-regression of randomized, controlled trials. Clin Infect Dis 2023; 77(12):1704–13. doi: 10.1093/cid/ciad496.
Pregledni članek (American Gastroenterological Association, AGA): kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB), dieta in prehranska terapija
Prehrana ima ključno vlogo pri zdravju ljudi, pri bolnikih s KVČB pa še posebej. Smernice glede prehrane za bolnike s KVČB so pogosto kontroverzne in so vir negotovosti za mnoge zdravnike in bolnike. Vloga prehrane je bila raziskana kot dejavnik tveganja za etiopatogenezo KVČB, pa tudi kot terapija aktivne bolezni. Prehranske omejitve, skupaj s kliničnimi zapleti KVČB, lahko povzročijo podhranjenost, ki je pri tovrstnih osebah pogosto neprepoznana. Predstavljena so AGA-priporočila prehrane med remisijo KVČB, med aktivno boleznijo in v obdobju odpovedi delovanja črevesja. Zdrava mediteranska prehrana koristi bolnikom s KVČB, vendar so potrebne prilagoditve, kot npr. pri intestinalnih strikturah in zaporah itd. Novi podatki podpirajo uporabo enteralne tekoče prehrane za pomoč pri doseganju remisije in izboljšanje podhranjenosti pred načrtovano operacijo. Parenteralna prehrana pa ima ključno vlogo, ko gre za akutno in/ali kronično odpoved delovanja črevesja. V članku je podanih 12 nasvetov (»best practice advice«) pri različnih bolezenskih težavah, ki spremljajo osebe s KVČB. Paleta prehrambnih nasvetov je izrazito individualizirana – odvisna od bolnikovih kliničnih težav.
Članek je odlično učno gradivo tako za gastroenterologe kot za klinične dietetike in njihovo sodelovanje je za bolnike blagodejno …
Vir: Hashash JG, Elkins J, Lewis JD, Binion DG. AGA Clinical Practice Update on Diet and Nutritional Therapies in Patients with Inflammatory Bowel Disease: Expert Review. Gastroenterology 2024; 166(3): 521–32; doi: 10.1053/j.gastro.2023.11.303.
Kalcifikacije koronarnih arterij (Coronary artery calcification, CAC)
CAC spremlja razvoj napredovale ateroskleroze. Njena vloga pri aterosklerozi je zelo pomembna, ker sta prisotnost in breme koronarne kalcifikacije neposreden dokaz prisotnosti in obsega bolezni koronarnih arterij; poleg tega CAC napoveduje srčno-žilne dogodke, neodvisno od običajnih dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni (SŽB) in jih tudi bolje napoveduje kot katerikoli drug neinvazivni biomarker za SŽB. Kljub temu pa povezava med CAC in dovzetnostjo plaka za nastanek trombotičnega dogodka ni povsem znana. V članku je prikazana literatura in trenutno razumevanje CAC z res dobrim, natančnim in tudi s fotografijami/skicami opremljenim prikazom patofiziologije, laboratorijskih, histopatoloških in genetskih raziskav ter slikovna diagnostika, z namenom opredeliti različne vrste kalcifikacij in pojasniti njihove posledice. S trenutnimi sodobnimi slikovnimi preiskavami ne moremo oceniti zgodnje mikrokalcifikacije.
V članku so prikazani tudi napredki v tehnologiji (»photon counting detectors and combination with nuclear approaches, NaF imaging«), ki obetajo izboljšanje klinično uporabnih informacij za zgodnejše prepoznavanje CAC pri najbolj ranljivih osebah, ki bodo imele največ koristi od bolj agresivnega preventivnega zdravljenja.
Vir: Onnis C, Virmani R, Kawai K, Nardi V, et al. Coronary Artery Calcification: Current Concepts and Clinical Implications. Circulation 2024; 149: 251–66.
Patogeneza Parkinsonove bolezni (PB)
PB je progresivna nevrodegenerativna bolezen, patofiziološko povezana predvsem s pojavom disfunkcije α-sinukleina (vloga pri sproščanju nevrotransmiterjev, delovanju mitohondrijev itd.), ki se napačno zvije in z agregati tvori Lewyjeva telesca (nevrotoksičnost) v črevesju in osrednjem živčevju. Širjenje patologije med črevesjem, možganskim deblom in višjimi predeli možganov (korteks) je verjetno temelj za razvoj in napredovanje PB. Na celični ravni je mogoče prepoznati nenormalno mitohondrijsko, lizosomsko in endosomsko delovanje. Rezultati nedavnih raziskav kažejo na spremenjene imunske in vnetne odzive, ki so verjetno sproženi v črevesju (pomen črevesne mikrobiote) in so vpleteni v patogenezo PB.
Kljub kompleksnosti in nenehnim polemikam glede patogeneze PB bi se morali premakniti iz obdobja nadomeščanja dopamina v obdobje zdravil, ki spreminjajo potek bolezni (»disease-modifying treatments«). Avtorji članka upajo, da bo znanstveni napredek, prikazan v pričujočem članku, prispeval k razvoju usmerjenih nevroprotektivnih učinkovin, za katere menijo, da bodo pravočasno ustavile napredovanje te hude nevrološke bolezni.
Vir: Morris HR, Spillantini MG, Sue CM, Williams-Gray CH, et al. The pathogenesis of Parkinson's disease. Lancet 2024; 403: 293–304.
Zdravljenje prekomerne telesne teže in debelosti: presnovna/bariatrična* kirurgija
Pandemija debelosti narašča, kar povečuje potrebo po učinkovitem in dolgotrajnem zdravljenju. Področje presnovne/bariatrične kirurgije se je v zadnjih 25 letih zelo razvilo, z opazovalnimi in randomiziranimi kontroliranimi raziskavami pa skušajo ugotoviti, kako je z dolgoročnimi izidi. S presnovno/bariatrično kirurgijo se lahko doseže dolgotrajno in pomembno izgubo telesne teže ter zmanjša pojavnost komorbidnosti, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2, srčno-žilnimi dogodki, rakom in smrtnimi izidi. Pri nekaterih osebah pa je tveganje za ponovno pridobivanje telesne teže in obstaja povezava med presnovno/bariatrično operacijo in povečanim tveganjem za razvoj motenj uživanja nedovoljenih substanc in alkohola, samomorilnih misli/poskusov in nenadne nepričakovane smrti. Bolniki potrebujejo vseživljenjsko spremljanje, da se zmanjša tveganje za tovrstne zaplete. Različni kirurški posegi se pomembno razlikujejo glede tveganja in koristi, zato obstaja potreba po več dolgoročnih kontroliranih raziskavah o manj invazivnih in novih pristopih. Nedavne smernice za zdravljenje debelosti in presnovnih motenj so posodobljene in odražajo nova znanja, z razširitvijo vključitvenih kriterijev, še posebno za osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 in indeksom telesne mase med 30,0 in 34,9.
* Kirurško zdravljenje debelosti. Gre za postopke, ki spreminjajo strukturo prebavnega sistema, da omejijo vnos hrane ali zmanjšajo absorpcijo hranil v telesu.
Vir: Courcoulas AP, Daigle CR, Arterburn DE. Long term outcomes of metabolic/bariatric surgery in adults. BMJ 2023; 383: e071027; doi.org/10.1136/bmj-2022-071027.
Opozoril bi še na:
Predvsem za osebe z imunskimi motnjami, osebe s komorbidnostmi, pa tudi »samo« za starejše osebe, so relativna novost tri pomembna cepiva: 20-valentno konjugirano cepivo proti pnevmokoku (Apexxnar, ki je za osebe z imunskimi motnjami brezplačno, ima pa seveda širše indikacije), rekombinantno cepivo proti pasovcu (Shingrix, ki je za osebe z imunskimi motnjami brezplačno, ima pa seveda širše indikacije) in rekombinantno dvovalentno cepivo proti respiratornemu sincicijskemu virusu – RSV (Abrysvo, ki je namenjeno pasivni imunizaciji dojenčkov od rojstva do 6. meseca starosti po cepljenju matere med nosečnostjo, primerno pa je tudi za aktivno imunizacijo odraslih, starih ³ 60, še posebej pri komorbidnostih in imunskih motnjah).
Prvi dve cepivi sta v Sloveniji na voljo, slednje pa je že registrirano in bo v kratkem tudi na voljo.
Avtor: Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKCL, Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo, Medicinska fakulteta UL
Zapis v aprilski številki revije Isis >>>
