V Zdravniški zbornici Slovenije smo po več letih
neuslišanih opozoril na rast nasilja v zdravstvenih ustanovah poslali v Državni
zbor predlog kazenskega zakonika za zaščito zdravstvenih delavcev po zgledu
evropskih držav, kot so Italija, Nemčija ali Španija. Ko bo Državni zbor določil rok, bomo elektronsko zbirali podpise podpore.
S predlagano dopolnitvijo se zagotavlja večje kazenskopravno varstvo zdravstvenih delavcev in sodelavcev, ko so slednji žrtve resnih groženj oz. napadov v času izvajanja zdravstvene obravnave pacienta. S tem pa se krepi tudi pacientova pravica do pravočasne, primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave. Prvopodpisani pod predlog zakona so predsednica ZZS prof. dr. Bojana Beović, vodja delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja pri Zdravniški zbornici Slovenije dr. Nena Kopčavar Guček in travmatolog in predavatelj na temo prepečevanja nasilja Aleš Fischinger.
Predsednica zbornice prof. dr. Bojana Beović je povedala, da se je nasilje nad zdravniki v zadnjih desetih letih precej povečalo. Gre predvsem za verbalno nasilje, v nekaterih primerih tudi fizično.
Prof. dr. Bojana Beović pričakuje tudi podporo v DZ. "Mislim, da smo zdravstveni delavci pomemben del družbe in bi bilo pametno, da se nas zaščiti," je dejala. Poudarila je, da gre za vse zdravstvene delavce, ker so v zdravstvenem sistemu udeleženi vsi.
POVEZAVA NA BESEDILO ZAKONA IN OBRAZLOŽITEV >>>
Zakon o spremembi Kazenskega zakonika (KZ-1K)
Člani skupščine so na seji v torek pozdravili predlog, za katerega bo zbornica skupaj z drugimi poklici v zdravstvu vodila kampanjo zbiranja 5000 podpisov. Uvedba te spremembe lahko ključno vpliva na boljšo kulturo obnašanja v zdravstvenih ustanovah.
Zakonsko iniciativo ima na podlagi 88. in 97. člena Ustave poleg vlade, poslanca in državnega sveta tudi najmanj 5000 volivcev. Na podlagi prvega odstavka 59. člena ZRLI lahko da pobudo volivcem za vložitev predloga zakona vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov. O svoji pobudi obvesti pobudnik predsednika Državnega zbora (z dopisom, kjer se sklicuje na ustrezno določbo ZRLI ter priloženim besedilom predloga zakona).
Po prejemu popolne pobude (torej ustreznega obvestila kvalificiranega pobudnika predsedniku Državnega zbora s priloženim predlogom zakona, ki mora imeti vse poslovniško zahtevane sestavine) predsednik Državnega zbora o dani pobudi v sedmih dneh obvesti ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določi rok za zbiranje podpisov, ki je 60 dni.
Volivec, ki želi dati podporo predlogu zakona, podpiše obrazec podpore na enega izmed načinov, kot to določa 16.b člen ZRLI. Podporo k predlogu zakona je možno oddati tudi ne glede na delavnike in praznike ter ne glede na uro (v tem primeru gre za oddajo podpore prek portala e-uprava).
Če so vsi pogoji izpolnjeni in je predsedniku Državnega zbora v skladu z ZRLI in Poslovnikom Državnega zbora predložen predlog zakona z najmanj 5000 podpisov podpore, predsednik Državnega zbora obvesti poslanke in poslance o začetku zakonodajnega postopka. Državni zbor obravnava predlog zakona, ki ga vložijo volivci, po enakem postopku kot predloge zakonov, ki jih predlagajo drugi možni nosilci zakonske iniciative (vlada, vsak poslanec, državni svet).
