Zdravniška zbornica Slovenije je sprejela nov Pravilnik o vrstah, vsebini, trajanju in poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 35/24; v nadaljevanju: pravilnik), na katerega je soglasje podalo Ministrstvo za zdravje. Dne 26. 4. 2024 je bil pravilnik objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, veljati pa je pričel dne 27. 4. 2024.
Vsebinske novosti, ki jih prinaša nov pravilnik so naslednje:
JAVNI RAZPIS SPECIALIZACIJ
- Kandidatom, ki se bodo prijavljali na razpis specializacij bo omogočena elektronska oddaja vloge preko varnega elektronskega predala (11., 13. in 14. člen).
Kandidati bodo lahko prijave po novem poslali tudi preko varnega elektronskega predala (doslej so kandidati vloge lahko oddali le priporočeno po pošti ali osebno na zbornici), pri čemer se bodo, tako kot pri fizičnih vlogah, vse vloge lahko odprle šele na dan odpiranja vseh vlog. Celoten opis in postopek oddaje prijave ter na kateri naslov se vloge lahko vložijo preko varnega elektronskega predala bo opisan v vsakokratnem razpisnem besedilu, na katerega pred objavo poda svoje soglasje Ministrstvo za zdravje. Navedene določbe se bodo pričele uporabljati šest mesecev po uveljavitvi pravilnika.
- Izbirne komisije za izbirne postopke bodo obveščene o morebitnih neopravičenih odsotnostih kandidatov na izbirnih postopkih (15. člen).
V pravilnik je po novem vključen sklep Sveta za izobraževanje zdravnikov, za primere, ko se kandidati, ki so bili v redu vabljeni na izbirni postopek, slednjega ne udeležijo in svojega izostanka ne opravičijo. Izbirna komisija bo v primeru ponovne prijave na razpis s strani uradne osebe, ki bo vodila izbirni postopek, seznanjena s podatkom, da je bil kandidat v preteklosti že vabljen na izbirni postopek, pa se slednjega ni udeležil ter svoje odsotnosti ni opravičil. Po mnenju Sveta za izobraževanje zdravnikov namreč tak odnos izkazuje neprofesionalen odnos kandidata do kolegov zdravnikov, ki v izbirnih postopkih sodelujejo.
- Mnenja dosedanjih mentorjev, ki so družinski člani kandidata, se zaradi tesne sorodstvene povezave ter posledičnega nasprotja interesov ne bodo upoštevala. Pisci mnenja morajo biti ves čas dosedanjega sodelovanja s kandidatom, ki se prijavlja na javni razpis specializacij, specialisti (16. člen).
16. člen veljavnega pravilnika se dopolni z novim četrtim odstavkom, ki določa, da lahko mnenje in priporočilo poda zdravnik ali doktor dentalne medicine, ki mora biti ves čas dosedanjega strokovnega sodelovanja s kandidatom specialist določene stroke. Na novo se dodaja tudi določba, da se mnenja in priporočila, podana s strani piscev, ki so družinski člani kandidata, zaradi tesne sorodstvene povezave ter posledične kolizije interesov ne upoštevajo. Družinski člani kandidata so: zakonec, zunajzakonski partner, partner iz sklenjene in nesklenjene partnerske zveze in razvezani zakonec in partner, ki mu je s sodno odločbo prisojena preživnina, starš (oče in mati, zakonec ali zunajzakonski partner očeta oziroma matere ter posvojitelj), teta, stric, brat, sestra, bratranec, sestrična. Določba je vnesena v pravilnik tudi z namenom za zagotovitev objektivnosti in enake obravnave vseh kandidatov v izbirnih postopkih. Poleg navedenega je pomembno in nujno tudi, da je pisec mnenja in priporočila ves čas dosedanjega sodelovanja s kandidatom, ki se prijavlja na javni razpis specializacij, specialist določene stroke. Navedena določba je sicer že vključena v vsakokratno razpisno besedilo in ker predstavlja pravilo, je bila vključena tudi v besedilo novega pravilnika.
GLAVNI MENTORJI IN KOORDINATORJI
- Obvezno bo izobraževanje za glavne mentorje na vsakih 5 let, ki ga bo organizirala zbornica (22. in 23. člen).
V drugem odstavku 22. člena so določene naloge glavnega mentorja. Na novo se določa naloga glavnega mentorja, da mora vsakih 5 let opraviti obvezno izobraževanje za glavne mentorje, ki ga organizira zbornica. Navedeno bo tudi pogoj za imenovanje novih glavnih mentorjev in pogoj za ohranjanje funkcije že imenovanih glavnih mentorjev. Glavni mentor je odgovoren za delo svojih specializantov. Z namenom, da glavni mentorji svoje delo opravljajo še bolj kvalitetno ter z namenom, da so za čas opravljanja funkcije glavnega mentorja seznanjeni s svojimi pravicami, nalogami in dolžnostmi, zbornica že sedaj organizira (sicer neobvezne) delavnice za glavne mentorje. Ravno zaradi odgovornosti glavnega mentorja do dela njegovih specializantov bo obvezno opravljanje navedenega izobraževanja, in sicer na vsakih 5 let v času, ko so že imenovani, opravljeno izobraževanje za glavne mentorje pa je tudi pogoj za imenovanje novih glavnih mentorjev.
Določba pravilnika, ki določa obvezno izobraževanje za glavne mentorje vsakih 5 let se začne uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega pravilnika, za vse zdravnike, za katere bo na zbornico dana vloga za imenovanje za glavnega mentorja pa od dneva uveljavitve tega pravilnika. Zdravniki, ki so na dan uveljavitve tega pravilnika imenovani za glavne mentorje, morajo obvezno izobraževanje opraviti najpozneje do 1. marca 2029
- Spremenjeni so kriteriji za imenovanje glavnih mentorjev (23. člen).
V tretji alineji drugega odstavka 23. člena se spreminja ureditev, na podlagi katere se je povprečje najmanj 30 kreditnih točk nanašalo na veljavno licenčno obdobje zdravnika specialista. S predlagano spremembo se povprečje kreditnih točk niža na najmanj 20 kreditnih točk na leto, črtano pa je tudi aktualno licenčno obdobje zdravnika, ki v praksi pri imenovanju glavnih mentorjev predstavlja problem, saj zbornica nemalokrat prejme vlogo za imenovanje zdravnika specialista, ki ima npr. šele pol leta na novo podaljšano licenco (tj. aktualno licenčno obdobje), pri čemer je doslej veljavna ureditev onemogočala preverjanje točk za nazaj (tj. v prejšnje licenčno obdobje, v katerem pa so zdravniki specialisti lahko zbrali preko sto točk na leto ali več). Po novem je pogoj, da je zdravnik v zadnjih štirih letih zbral povprečno na leto najmanj 20 kreditnih točk. Štiri leta se navezujejo na enega izmed pogojev za imenovanje glavnega mentorja, in sicer da mora imeti zdravnik specialist najmanj štiri leta praktičnih izkušenj na svojem področju po opravljenem specialističnem izpitu.
- Zdravnik, ki je imenovan za glavnega mentorja, bo moral namero o svoji upokojitvi sporočiti šest mesecev pred dejansko upokojitvijo (24. člen).
Na podlagi obvestila bo zbornica specializantom, ki so bili dodeljeni glavnemu mentorju, ki se bo upokojil, dodelila drugega glavnega mentorja. Na ta način se bo zagotovilo, da specializant z upokojitvijo glavnega mentorja ne bo ostal brez mentorja.
- Razrešitev glavnega mentorja (24. člen).
V prvem odstavku 24. člena pravilnika so določeni pogoji za razrešitev glavnega mentorja. Po novi ureditvi bo lahko predlog za razrešitev glavnega mentorja podal tudi koordinator specializacije, ki strokovno predstavlja sam vrh specializacije, in sicer v primeru, kadar glavni mentor ne opravlja svojih nalog v skladu z zakonom, ki ureja zdravniški službo, ali s tem pravilnikom.
- Določitev novega glavnega mentorja specializantu in začasni glavni mentor (24. člen).
Dosedanji tretji odstavek 24. člena pravilnika je določal, da mora zbornica v primeru, ko je glavni mentor specializanta razrešen ali pa v primeru, ko je glavnemu mentorju poteklo imenovanje, specializantu vedno določiti začasnega glavnega mentorja, tj. koordinatorja specializacije. V roku šestih mesecev je morala potem zbornica specializantu določiti novega glavnega mentorja. V praksi se v večini primerov izkaže, da potrebe po določitvi začasnega glavnega mentorja ni, saj so na razpolago za določitev specializantu tudi drugi že veljavno imenovani glavni mentorji, ki lahko specializanta pripeljejo do konca njegovega usposabljanja. Zato se na podlagi navedenih razlogov po novem začasnega glavnega mentorja specializantu določi le v primeru, ko ni mogoča takojšnja določitev novega glavnega mentorja (primer: ko na določenem področju ni zadosti imenovanih glavnih mentorjev ipd.).
- Nova naloga koordinatorjev specializacij: pregledovanje in potrjevanje predlogov pooblaščenih izvajalcev za imenovanje glavnih mentorjev (26. člen).
V 26. členu pravilnika so določene naloge, ki jih opravljajo koordinatorji specializacij. S 13. točko se dodaja naloga koordinatorja, ki se je doslej v praksi že izvajala. Uradna oseba zbornice z vsakim predlogom pooblaščenega izvajalca za imenovanje glavnega mentorja, seznani koordinatorja specializacije, ki predstavlja vrh posamezne specializacije in je kot tak najbolj strokovno usposobljen za presojo in potrjevanje predlogov za imenovanje glavnih mentorjev.
- Pogoji za imenovanje koordinatorjev s področja dentalne medicine in njihovih namestnikov (27. člen).
Z novim pravilnikom bo lahko za koordinatorja specializacije s področja dentalne medicine oziroma njegovega namestnika imenovan doktor dentalne medicine, če:
- izpolnjuje pogoje za imenovanje glavnega mentorja in
- je priznan strokovnjak na svojem področju.
Specializacije s področja dentalne medicine so z vidika pooblaščenih izvajalcev trenutno še specifične, saj je do sedaj v večji meri pogoje za pridobitev pooblastil za izvajanje programov specializacij s področja dentalne medicine izpolnjevala le ena ustanova. V izogib koliziji interesov, do katerih bi lahko prišlo v primeru, ko bi koordinator in njegov namestnik prihajala iz iste ustanove, je Odbor za zobozdravstvo predlagal, da je za koordinatorja za specializacije s področja dentalne medicine lahko imenovan doktor dentalne medicine, če izpolnjuje pogoje za imenovanje glavnega mentorja, ki so določeni v 23. členu pravilnika in je priznan strokovnjak na svojem področju.
ODLOG PRIČETKA SPECIALIZACIJE (29. člen).
Med razlogi za odlog pričetka specializacije se po novem črta taksativno našteti »doktorski študij« - v praksi je prošenj za odlog pričetka opravljanja specializacije iz naslova opravljanja doktorata vedno več, Komisija za podiplomsko usposabljanje zdravnikov in Svet za izobraževanje zdravnikov pa sta opozorila tudi na primere, ko delodajalcu bodočega specializanta to ni v interesu. Vsak tak kandidat lahko na kasnejših razpisih kandidira za prosto specializantsko mesto (javni razpis specializacij je objavljen dvakrat letno) in razpisanega mesta ne odvzame drugemu kandidatu, ki bi s specializacijo lahko pričel takoj.
ZBORNICA NIMA VEČ PODLAGE ZA IZDAJO POTRDIL SPECIALIZANTOM, KI IZPOLNJUJEJO POGOJE ZA IZBRANE OSEBNE ZDRAVNIKE, IN ZA OBVEŠČANJE ZZZS O TEM, KATERI SPECIALIZANTI SO LAHKO IZBRANI OSEBNI ZDRAVNIKI (31. člen).
Doslej veljaven 31. člen pravilnika je v šestem odstavku določal, da specializant družinske medicine, pediatrije ali ginekologije in porodništva, ki v skladu z zakonom, ki ureja opravljanje zdravniške službe, želi biti izbrani osebni zdravnik, pošlje na zbornico vlogo. Vlogi priloži oceno glavnega mentorja o usposobljenosti za samostojno opravljanje del izbranega zdravnika, ki vsebuje tudi izjavo, da je glavni mentor specializantu sposoben zagotoviti mentorstvo tudi če ima specializant opredeljene paciente. Če specializant izpolnjuje pogoje, mu zbornica izda potrdilo, da je lahko izbrani osebni zdravnik, in o tem obvesti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Ministrstvo za zdravje in Služba vlade za zakonodajo sta navedeno določilo črtala iz predloga pravilnika, ki ga je pripravila zbornica, z utemeljitvijo, da zbornica za izdajo potrdil, da so specializanti lahko izbrani osebni zdravniki in da o tem obvešča Zavod za zdravstveno zavarovanje, nima zakonske podlage.
E-LIST SPECIALIZANTA: JASNO SE DEFINIRA, KDO JE PRISTOJEN ZA POTRJEVANJE OBVEZNOSTI IN POSEGOV V E-LISTU, PODATKI, KI SE VODIJO V E-LISTU IN OSEBE, KI SO UPRAVIČENE DO DOSTOPA DO E-LISTA (35. člen).
Novi 35. člen pravilnika sedaj jasno določa, da opravljanje posameznih delov programa specializacije in posegov v času specializacije v E-listu zdravnika specializanta potrjujejo neposredni mentorji specializanta, glavni mentor specializanta in koordinator specializacije.
Na novo je definirano, da je E-list zdravnika specializanta specializantova elektronska zbirka podatkov o poteku specializacije, v katero se beleži individualiziran program kroženja iz 21. člena tega pravilnika ter vnašajo in potrjujejo vse obveznosti predvidene s programom specializacije in s tem pravilnikom. E-list zdravnika specializanta poleg podatkov iz prejšnjega stavka vsebuje:
- elektronski naslov specializanta,
- stalno in začasno prebivališče specializanta,
- ime in priimek glavnega mentorja specializanta,
- navedbo delodajalca specializanta,
- datum začetka opravljanja specializacije in
- datum kroženja posameznega področja specializacije z navedbo tega področja in pooblaščenega izvajalca kamor je specializant razporejen na kroženje.«
Pravico do obdelave podatkov E-lista zdravnika specializanta imajo poleg specializanta, na katerega se E-list zdravnika specializanta nanaša še:
- koordinator specializacije, nadzornik kakovosti, glavni in neposredni mentorji specializanta, za namen izvajanja njihovih nalog v okviru specializacije,
- zbornica, za namen tehničnega vzdrževanja E-lista zdravnika specializanta,
- pooblaščeni izvajalci, h katerim je specializant razporejen na kroženje, za namen izvajanja njihovih nalog v okviru specializacije ter za namen nemotenega prehajanja specializanta med pooblaščenimi izvajalci,
- delodajalec specializanta, za namen izvajanja svojih zakonskih in pogodbenih pravic obveznosti v razmerju do specializanta.
MOŽNOST OPRAVLJANJA SPECIALIZACIJE S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM OD POLNEGA (36. člen).
V praksi so se pojavile težnje, da bi bilo specializantom omogočeno opravljati specializacijo s krajšim delovnim časom od polnega tudi v primeru, ko specializanti nimajo (več) pravice do uveljavljanja pravice iz zakona, ki ureja delovna razmerja, ter zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke (ali v drugih zakonsko določenih primerih). Novo določilo omogoča specializantom delo s krajšim delovnim časom, a ne manj kot 6h dnevno, pod pogojem, da se s tem strinja delodajalec specializanta. V teh primerih se trajanje specializacije ustrezno podaljša.
KOORDINATOR BO LAHKO PREDLAGAL TRAJNO PRENEHANJE SPECIALIZACIJE V PRIMERIH NEIZPOLNJEVANJA REDNIH OBVEZNOSTI S STRANI SPECIALIZANTOV (37. člen).
37. člen:
Koordinatorju specializacije, ki predstavlja vrh posamezne specializacije, se z novim pravilnikom dodeli pristojnost, da predlaga prenehanje specializacije v primerih, ko specializant do določenega roka ne opravi rednega kolokvija in ko specializant ne opravi izrednega kolokvija. Navedena dopolnitev sovpada z določili prvega odstavka 37. člena, ki določa, da tudi koordinator preverja doseženo raven znanja in obvladovanja veščin specializantov.
ČLANI IN PREDSEDNIKI IZPITNIH KOMISIJ ZA SPECIALISTIČNE IZPITE: POGOJI ZA IMENOVANJE IN PRENEHANJE OPRAVLJANJA NAVEDENE FUNKCIJE (41. člen).
Tudi do slej so bil pogoji za imenovanje in razrešitev predsednikov in članov izpitnih komisij za specialistične izpite določeni z 41. členom pravilnika. Z novo dopolnitvijo navedenega člena je zgolj jasneje definirano, da za imenovanje predsednikov in članov izpitnih komisij za specialistične izpite, štejejo delovne izkušnje po opravljenem specialističnem izpitu (in ne tudi morebitne delovne izkušnje tekom opravljanja specializacije).
Po novem se bo lahko predsednike in člane izpitnih komisij razrešilo, če bodo to zahtevali sami. Dosedanja ureditev te možnosti ni predvidevala.
POSTOPEK PRIZNANJA SPECIALISTIČNEGA NASLOVA NA PODLAGI DELA (50. člen).
Drugi odstavek 50. člena se spreminja tako, da iz določil sedaj jasno izhaja, da mora imeti zdravnik specialist v času, ko odda vlogo za podelitev specialističnega naslova na podlagi dela po drugem odstavku 50. člena, veljavno podeljen učiteljski naziv, višji svetnik ali svetnik s področja, za katero je vložil vlogo za podelitev specialističnega naslova na podlagi dela, ali naziv primarij. Navedeni odstavek bi pred navedneo spremembo lahko razlagali tudi na način, da je imel lahko zdravnik specialist kadarkoli v preteklosti podeljen učiteljski naslov, višji svetnik, svetnik ali primarij, v času oddaje vloge pa ni potrebno, da ima veljavno podeljen zahtevan naziv. Zdravnik, ki odda vlogo za podelitev specialističnega naslova na podlagi dela, mora torej pogoje za podelitev specialističnega naslova na podlagi dela izpolnjevati v času oddaje vloge.
SPREMENJENE SO VSEBINE PETIH SPECIALIZACIJ (Priloga 1 pravilnika):
Zbornica je na podlagi predloga Slovenskega zdravniškega društva sprejela prenovo vsebin specializacij iz javnega zdravja, radiologije, družinske medicine, nevrologije in medicine dela, prometa in športa. Trajanje specializacije iz nevrologije se krajša za 1 leto, trajanje preostalih specializacij pa ostaja nespremenjeno. Prenovljene vsebine bodo dostopne na spletni strani zbornice in se bodo začele uporabljati s 1. 5. 2024. Specializanti, ki so opravili manj kot tretjino prejšnjega programa specializacije, bodo lahko specializacijo nadaljevali po novih programih, v kolikor bodo to želeli. Specializanti bodo o tej možnosti obveščeni s strani zbornice tudi po elektronski pošti.
Pripravil:
Oddelek za specializacije
