Hudi nalivi in močan vetrolom so poleti poškodovali spomenik humanosti in solidarnosti, ki za obiskovalce do preklica ostaja zaprt. Lansko poletno neurje je odplaknilo tudi velik praznik 23. decembra, ko je bolnica Franja praznovala točno 80 let od sprejema prvega ranjenca.
.jpg?sfvrsn=e24b0136_1)
Na sončen in topel dan smo se ob spremstvu oskrbnika Partizanske bolnice Franja, Matevža Rijavca, sprehodili po poti težko dostopne soteske Pasice v Dolenjih Novakih. Reka, ki je že večkrat pokazala svojo hudourniško moč, je tisti dan spokojno in mirno tekla globoko v strugi. Na uničujočo moč hudournika Černiščica so nas, več metrov višje, opominjale podrte smreke in velike skale. Visoko pod previsno steno se je v živi skali zalesketalo zatočišče, ki naj bi ga zgradili marca 1944. Služilo je kot obrambni bunker, v katerem je bilo prostora za 16 ranjencev. Ostaja kot eden redkih nepoškodovanih spomenikov težko varovane skrivnosti, kjer so od decembra 1943 do maja 1945 zdravili 600 ranjencev in bolnikov različnih narodnosti.
Vir: Mestni muzej Idrija
Partizanska bolnica je edinstven primer zdravstvene oskrbe ljudi v izrednih razmerah ter simbol človečnosti, solidarnosti in tovarištva med domačini, osebjem bolnišnice in ranjenimi vojaki. Bolnišnica je že med vojno dobila ime po zdravnici Franji Bojc, ki je januarja 1944 nasledila ustanovitelja in prvega zdravnika Viktorja Volčjaka. Delo zdravnikov, vključno z zahtevnimi kirurškimi posegi, so poleg njiju opravljali še Vladislav Klein, Franc Podkoritnik - Očka, Edvard Pohar, Bogdan Brecelj in Franci Derganc. Slednji je bil kirurg v leteči kirurški ekipi 9. korpusa, ki je delovala od septembra 1944 do konca vojne. Operacije so redko potekale brez omame, večinoma so imeli na razpolago eter, pentotal in druga zdravila, primanjkovalo pa je antibiotikov, krvi in plazme. V vseh oddelkih bolnišnice je delalo skupno več kot sto petdeset ljudi. Prav vsak od zaposlenih, tako zdravniki kot bližnji kmeti, ki so bili osebju v veliko pomoč in oporo, je prispeval svoj kamenček v mozaik.
»Partizanska bolnica Franja je spomenik, ki je bil ogrožen od samega začetka,« poudarja vodja Cerkljanskega muzeja Milojka Magajne. Zaradi hudih vremenskih razmer so jo popravljali že med vojno, danes Unescov spomenik evropske dediščine pa so morali prvič temeljito obnoviti leta 1952. Leta 2007 je potok narasel v podivjan hudournik, ki je odnašal barake in originalne medicinske eksponate, s katerimi so med drugo svetovno vojno oskrbovali ponesrečence. Večina jih je bila za vedno izgubljenih. Redki še ohranjeni so dobili stalno mesto v Cerkljanskem muzeju.
Pri Mestnem muzeju Idrija je od lanskoletne ujme, v kateri so bile popolnoma uničene tri barake, ostali objekti pa so bili v celoti ali delno poplavljeni, odprt poseben podračun, na katerem se zbirajo sredstva za obnovo Partizanske bolnice Franja. Obnova na območju spomenika še ni stekla, se pa pripravlja projekt, ki bo predvidel zaščitne ukrepe na pobočjih nad sotesko. Ti so, kot pravi Milojka Magajne, nujni, da bo delo na območju spomenika lahko potekalo varno. Kdaj bo bolnica, ki za stenami lesenih barak nosi edinstveno in navdihujočo zgodbo o pogumu, pomoči in veličini ljudi, ponovno dostopna za obiskovalce, je trenutno nemogoče napovedati.
Zanimivosti:
- Sterilizatorje so izdelali iz kovinskih kontejnerjev, v katerih so jim zavezniška letala metala vojne potrebščine.
- Dvakrat je kri darovala tudi dr. Franja Bojc Bidovec. Transfuzijo so opravili z navadno brizgalko, s katero so kri zdravnici črpali in jo vbrizgali ranjencu.
- Ujemanje darovalčeve in ranjenčeve krvi so ugotavljali tako, da so na navadnem steklu združili kapljici ene in druge krvi. Če je kri ostala tekoča in se ni sprijela v majhne kepice, je bila ustrezna za transfuzijo.
- Za anestezijo so uporabljali tudi domače žganje.
Donacije: TRR: SI56 0110 0600 8377 234
Prejemnik: Mestni muzej Idrija, Prelovčeva 9, 5280 Idrija
Namen: Sanacija Pb Franja
Sklic: SI99
Živa Salobir, Oddelek za stike z javnostmi ZZS
