Spoštovani,
v Sloveniji je približno 22 000
oseb nastanjenih v socialnovarstvenih zavodih. To so v večini ljudje, s
številnimi sočasnimi boleznimi, ki so vsaj delno, pogosto pa v celoti, odvisni
od nege in pomoči drugih. To so ljudje, ki so svoja leta aktivnega življenja
posvetili gradnji in napredku naše družbe, zdaj pa, kakor zadnja leta vse bolj
jasno ugotavljamo, ravno ta družba v obdobju, ko so najbolj ranljivi, pozablja
nanje.
Domski zdravniki in zdravnice z
zaskrbljenostjo spremljamo razmere v socialnovarstvenih zavodih, v katerih
nudimo zdravstveno oskrbo najranljivejšim in krhkim članom naše družbe, saj se
razmere v zadnjih letih pospešeno slabšajo. Pomanjkanje zdravniškega kadra,
kadra zdravstvene nege in drugega podpornega kadra, ki je nepogrešljiv za
zagotavljanje ustreznih razmer za oskrbovance, pogosto sili zaposlene v stalno
hitenje in sklepanje kompromisov na račun strokovnosti, kar je v urejeni
družbi, ki bi morala s posebno občutljivostjo poskrbeti za najranljivejše,
nesprejemljivo.
Domovi upokojencev niso
zdravstvene ustanove, ki pomenijo začasno namestitev do zaključka zdravljenja
določenega stanja. Domovi upokojencev in drugi socialnovarstveni zavodi so
edini dom številnih posameznikov, ki imajo poleg svojih zdravstvenih in negovalnih
potreb tudi potrebo po tem, da jim nekdo prisluhne, začuti, nameni pozornost,
nasmeh, tolažbo in bližino. V trenutnih pogojih pa marsikje ne zmorejo
zagotoviti niti najosnovnejše nege, ker je zaposlenih enostavno premalo.
Številne obljubljene pravice, ki
naj bi jih prejeli naši oskrbovanci, bodo brez temeljitih sprememb, ki naj bi
poskrbele za priliv novega zdravstvenega in drugega potrebnega kadra, ostale le
vir za frustracije in nezadovoljstvo oskrbovancev, njihovih svojcev in tistih
zaposlenih, ki še vedno vztrajajo v tem izpolnjujočem, a fizično in psihično
zelo napornem delu.
Zdravnice in zdravniki, ki delamo
v socialnovarstvenih zavodih, opozarjamo, da trenutne razmere kljub velikemu
naporu multidisciplinarnih timov, ki delujemo v socialnovarstvenih zavodih,
velikokrat ne zagotavljajo več pogojev za ustrezno zdravstveno in negovalno
obravnavo naših pacientov. To vodi v več napotovanja v urgentne centre in več
hospitalizacij, poglablja tveganje za zaplete in zagotavlja manj možnosti za
celostno obravnavo pacientov ter dovolj poglobljeno vključevanje svojcev in
skrbnikov v obravnavo najtežje bolnih, ki bi jim morali zagotavljati kompleksno
oskrbo.
Vlado pozivamo, da pristopi k bolj
aktivnemu, hitremu in konkretnemu reševanju opisane problematike in sprejme
ustrezne korake, da se bo odliv zaposlenih iz socialnovarstvenih zavodov
prekinil in da bodo te, za družbo tako pomembne ustanove, ponovno postale
zanimive za zdravstveno in drugo osebje ne trgu dela. Odločevalce pozivamo k
resnemu razmisleku o tem, kako omogočiti zdravstvenim timom, da se čim več
potrebnih zdravstvenih storitev, vključno s paliativno oskrbo, zagotovi v
socialnovarstvenih zavodih na način, ki je za bolnike in njihove svojce čim
bolj prijazen.
Domske zdravnice in zdravniki si
želimo delovati v najboljšo korist naših pacientov. Skupaj z drugimi
zdravstvenimi in nezdravstvenimi člani tima potrebujemo dovolj časa za celostno
oskrbo, ustrezno komunikacijo ter dobro strokovno sodelovanje. Če osebja, ki bi
skrbelo za ostarele, bolne in umirajoče, ne bo, bodo ostali samo zidovi in
številne žalostne zgodbe. Kot družba zmoremo in si zaslužimo več.
Domski zdravniki
Slovenije (podpise hranimo na Sekciji domskih zdravnikov)
V vednost:
- Vlada RS
- Ministrstvo za zdravje
- Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti
- Sindikat Fides
- Zdravniška zbornica Slovenije
- Skupnost socialnih zavodov Slovenije
- Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije
