Družinska zdravnica prim. doc. dr. Nena Kopčavar Guček je vodja delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja pri Zdravniški zbornici Slovenije in skupaj s prof. dr. Bojano Beović in Alešem Fischingerjem ena od pobudnikov spremembe Kazenskega zakonika in kampanje Ne! nasilju v zdravstvu: https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/vloge/vloga.html?id=7705. Je predana družinska zdravnica, ki pravi, da ima kljub številnim izzivom najlepši poklic na svetu.
Z nasiljem nad zaposlenimi v zdravstvu se ukvarjate že leta. Kaj opažate?
V zadnjem času smo s spremljanjem prijav naših članov opazili, da se stopnjuje verbalno nasilje, predvsem ustrahovanje, nadlegovanje, grožnje, žalitve. Ob tem se še vedno pojavljajo primeri telesnega nasilja. Zadnja prijava je opisovala situacijo, ko je pacient nepričakovano planil nad zdravnico z olfa nožem. V času nastajanja tega prispevka sredi maja 2024 smo za letošnje leto prejeli 10 prijav.
Kaj je bil povod pobude za spremembo Kazenskega zakonika?
Povod je možnost, da bi omogočili varnejšo, profesionalno, kakovostno obravnavo bolnikov, ki je možna le v mirnem in varnem okolju. S predlogom nagovarjamo vse državljane Slovenije in spodbujamo k razmisleku, kaj lahko prav vsakdo od nas prispeva k temu.
Kateri nasilni dogodki nad zdravstvenimi delavci so vas najbolj pretresli in vas še vedno spremljajo?
Verjetno tu delim mnenje s številnimi kolegicami in kolegi: najbolj sta me pretresla oba umora zdravnikov, prvi v primarnem zdravstvenem okolju ZD Ljubljana in drugi v bolnišnici Izola. Dotakne se me vsaka prijava, ki jo prejmemo, predvsem v delu, kjer prijavitelji opisujejo posledice nasilnih dogodkov, ki jih čutijo: izguba občutka varnosti na delovnem mestu, strah pred ponovitvijo dogodka, razvrednotenje.
Koliko napadov na zdravstvene delavce dobi epilog?
O sodnih epilogih napadov na zdravstvene delavce pravzaprav ne izvemo veliko. Pozanimali smo se o obravnavi dogodka v januarju 2023 v Celju, kjer je pacient fizično napadel medicinsko sestro, ji zlomil prst, oškodovanka pa je zaradi bolečin in stresa doživela akutni miokardni infarkt. Izvedeli smo (maja 2024), da je zadeva v predkazenskem postopku.
Kaj s tem sporočamo povzročiteljem?
Verbalno nasilje, ki je pogostejše, je težje dokazati, ima pa podobno kot telesno nasilje zelo hude posledice. Pogoste so situacije, ko zdravstveni delavci krivdo pripisujejo sebi ali nasilne dogodke ocenijo kot poklicno tveganje. Ustrahovanje s strelnim orožjem in grožnje z umorom so nedvomno situacije, ki zaslužijo prijavo policiji. Pri svojem delu v stroki opažamo, da nasilnim pacientom premalokrat postavimo meje. In če jih, se jih ne držimo. Naša prizadevanja morajo biti usmerjena v preprečevanje nasilja in v ničelno toleranco do nasilja v zdravstvenem okolju.
Koliko zdravstvenih delavcev že ima izkušnjo z nasiljem? Opravili ste že več anket o nasilju nad zdravstvenimi delavci.
O izkušnjah z nasiljem, tako telesnim kot verbalnim/psihičnim, v anketah, ki jih izvedemo vsakih 10 let (2007, 2018), poroča velika večina anonimnih anketirancev. 20 % je imelo posledice fizičnega nasilja (rana, ugriz, zvin, zlom kosti, hematom, okvare sluha itd.). Od 1.478 vprašanih je v letu 2018 le 9 % zdravnikov in 26 % zobozdravnikov odgovorilo, da nikoli niso bili izpostavljeni nasilju.
Prim. doc. dr. Nena Kopčavar Guček verjame, da lahko sprememba Kazenskega zakonika njeno in poslanstvo vseh zdravstvenih delavcev – tj. kakovostno, profesionalno in prijazno oskrbo pacientov – naredi varnejše: »Za svoj poklic se je vsakdo med nami odločil prostovoljno in z velikimi pričakovanji. Želimo, znamo in zmoremo ga opravljati. Pogoj za tako delo je varno in mirno delovno okolje. Želimo si, da bi ga lahko nudili vsem pacientom in tudi vsem zaposlenim v zdravstvu. Tudi zaposleni v zdravstvu smo kdaj pacienti. Zato zakonska sprememba zadeva prav vsakogar med nami in upamo, da bo dosegla podporo vseh in vsakogar, ki lahko s podpisom prispeva k varnejšemu okolju v zdravstvu.«
.jpg?sfvrsn=b4ba0036_1)
