Ta Strokovni kotiček je namenjen aktualnim novostim s čim širšega področja medicinske strokovne literature. Vse zainteresirane kolege z različnih področij medicine vabim k sodelovanju s predlogi za konkretne publikacije z »vaših« področij medicine, za katere menite, da so pomembne in vredne objave.
Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med. (pišite mi na: janez.tomazic@kclj.si)
Nova priporočila, objavljena v Critical Care Medicine: uporaba glukokortikoidov pri sepsi, ARDS in doma pridobljeni pljučnici (DPP)
To, kar sem napovedal, da se bo verjetno zgodilo pri hudi DPP, lahko sedaj preberete v novih priporočilih in zraven še posodobljena priporočila pri sepsi in ARDS (akutnem respiratornem distresnem sindromu).
Vir: Chaudhuri D, Nei AM, Rochwerg B, et al. 2024 Focused Update: Guidelines on Use of Corticosteroids in Sepsis, Acute Respiratory Distress Syndrome, and Community-Acquired Pneumonia. Crit Care Med 2024; 52(5): e219–33. doi: 10.1097/CCM.0000000000006172
Tveganje za avtizem po prenatalni izpostavljenosti topiramatu, valproatu ali lamotriginu
Uporaba valproata (zdravilo proti epilepsiji) med nosečnostjo je povezana s povečanim tveganjem za avtizem pri otrocih. V obsežni epidemiološki raziskavi, objavljeni v NEJM (The New England Journal of Medicine), so proučevali tveganje za avtizem po prenatalni izpostavljenosti topiramatu, za katerega so podatki o tovrstnem tveganju omejeni in nasprotujoči si. Topiramat so primerjali z otroki, ki niso bili izpostavljeni zdravilom proti krčem v obdobju nosečnosti, zdravilo valproat so uporabili za pozitivno kontrolo, lamotrigin pa za negativno kontrolo. Kumulativna pojavnost avtizma pri otrocih v starosti 8 let je bila 1,9 % za celotno populacijo otrok, ki niso bili izpostavljeni zdravilom proti epilepsiji (4.199.796 otrok). Z omejitvijo na otroke, rojene materam z epilepsijo, je bila incidenca 4,2 % brez izpostavljenosti zdravilom (8.815 otrok), 6,2 % z izpostavljenostjo topiramatu (1.030 otrok), 10,5 % z izpostavljenostjo valproatu (800 otrok) in 4,1 % z izpostavljenostjo lamotriginu (4.205 otrok). Razmerja tveganj, prilagojena rezultatu nagnjenosti, so bila v primerjavi s skupino otrok brez izpostavljenosti zdravilu proti epilepsiji 0,96 (95 % IZ, 0,56–1,65) za topiramat, 2,67 (95 % IZ, 1,69–4,20) za valproat in 1,00 (95 % IZ, 0,69–1,46) za izpostavljenost lamotriginu.
Glede na raziskavo je bila pojavnost avtizma večja pri otrocih, ki so bili pred rojstvom izpostavljeni proučevanim učinkovinam proti epilepsiji, kot v splošni populaciji. Vendar pa je bila po prilagoditvi glede indikacije in glede drugih motečih dejavnikov povezava pri topiramatu in lamotriginu znatno manjša, medtem ko je pri valproatu ostalo povečano tveganje (Funded by the National Institute of Mental Health).
Vir: Hernandez-Diaz S, Straub L, Bateman BT, et al. Risk of Autism after Prenatal Topiramate, Valproate, or Lamotrigine Exposure. N Engl J Med 2024; 390: 1069–79.
Ribociklib plus endokrina terapija pri zgodnjem raku dojke
Ribociklib (citostatik oz. zaviralec od ciklina odvisne kinaze) podaljša preživetje pri bolnicah z napredovalim rakom dojke s pozitivnim »hormonskim receptorjem« (HR) in negativnim »receptorjem humanega epidermalnega rastnega faktorja 2« (HER2). Ni jasno, ali je podobno tudi pri zgodnjem raku dojke. V kontrolirani klinični raziskavi (NATALEE) so bolnice s HR-pozitivnim in HER2-negativnim zgodnjim neinvazivnim rakom dojke naključno razporedili v skupino, v kateri so bolnice prejemale ribociklib in nesteroidni zaviralec aromataze (NSAI), in v skupino, v kateri so prejemale samo NSAI. Po treh letih je bilo preživetje v skupini z ribociklibom in NSAI 90,4 %, v skupini s samo NSAI pa 87,1 % (p = 0,003).
Avtorji so zaključili, da sta ribociklib in NSAI znatno izboljšala preživetje med bolnicami s HR-pozitivnim, HER2-negativnim zgodnjim rakom dojke (anatomski stadij II ali III) (Funded by Novartis; NATALEE ClinicalTrials.gov number, NCT03701334).
To je pomembna raziskava, saj so pri dosedanjem režimu zdravljenja relativno pogosti recidivi (27–37 % v stadiju II in 46–57 % v stadiju III), ki se lahko pojavijo tudi do 20 let po postavitvi diagnoze. Morda se obeta manj recidivov …
Vir: Slamon D, Lipatov O, Nowecki Z, McAndrew N, et al. Ribociclib plus Endocrine Therapy in Early Breast Cancer. N Engl J Med 2024; 390: 1080–91.
Uporaba tenekteplaze v obdobju 4,5 do 24 ur po možganski kapi (CVI) – bolnike so izbrali na podlagi perfuzijske slikovne preiskave
Trombolitiki, vključno s tenekteplazo, se običajno uporabljajo v obdobju do 4,5 ure po pojavu možganske kapi (CVI). Ni znano, ali je tenekteplaza (rekombinantni aktivator plazminogena) lahko učinkovita tudi pozneje. V kontrolirani klinični raziskavi (TIMELESS) z bolniki z ishemično CVI so primerjali tenekteplazo s placebom. Zdravljenje so začeli 4,5 do 24 ur od trenutka, ko je bil bolnik še brez težav. Primarni izid je bil rezultat oz. ocena na modificirani Rankinovi lestvici na 90. dan po CVI (mRS je ordinalna lestvica, ki se najpogosteje uporablja kot merilo izida po intervencijah pri CVI – meri stopnjo invalidnosti ali odvisnosti v vsakdanjem življenju – in sega od 0 [brez simptomov] do 6 [smrt]). Vključenih je bilo 458 bolnikov. Rezultati so pokazali, da zdravljenje s tenekteplazo, ki se je začelo 4,5 do 24 ur po začetku CVI, pri bolnikih z okluzijami srednje možganske arterije ali notranje karotidne arterije, od katerih je bila večina podvržena endovaskularni trombektomiji (77,3 %), ni bilo boljše od placeba. Obe skupini sta imeli podobne stopnje invalidnosti in smrtnosti po 90 dneh, prav tako tudi primerljive incidence simptomatske intracerebralne krvavitve (Funded by Genentech).
Torej, glede na pričujočo raziskavo, je uporaba tenekteplaze v obdobju po 4,5 ure od nastopa CVI varna, a žal neučinkovita.
Vir: Albers GW, Jumaa M, Barbara Purdon B, et al. (TIMELESS Investigators). Tenecteplase for Stroke at 4.5 to 24 Hours with Perfusion-Imaging Selection.
N Engl J Med 2024; 390(8): 701–11. doi: 10.1056/NEJMoa2310392.
Spanje ter tveganje za CVI in
demenco
Glede na raziskave sta tako »kratek spanec« kot »dolg spanec« povezana s povečanim tveganjem za celokupno smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni (SŽB), nespečnost je povezana s cerebralno boleznijo malih žil (SVD), »kratek spanec« in »nespečnost« pa s povečanim tveganjem za demenco. Vendar pa ostaja negotovo, ali so te povezave vzročne in ali bi zdravljenje motenj spanja lahko zmanjšalo tveganje za CVI in demenco. V raziskavo so vključili preiskovance iz »UK Biobanke« s »self-reported« podatki glede trajanja spanja, nespečnosti, kronotipa, dnevnega dremanja in smrčanja. Značilnosti spanja so skušali povezati s tveganjem za CVI/demenco ter MRI-označevalci za bolezni malih žil (MRI-SVD). Med 502.383 udeleženci (povprečno 56,5 leta; 54,4 % žensk) je bilo 7.668 primerov demence in 10.334 CVI. V longitudinalnih analizah, po nadzoru dejavnikov tveganja za SŽB, so bile osebe z nespečnostjo in dremanjem preko dneva povezane s povečanim tveganjem za CVI. Skoraj vse meritve spanja so bile povezane s tveganjem za demenco (p < 0,001), razen nespečnosti. Pokazale so se tudi povezave med dremanjem, smrčanjem in MRI-SVD (p < 0,001). Analize MRI so podprle vzročno povezavo med genetsko predvideno nespečnostjo in povečanim tveganjem za CVI (p = 0,00072), vendar ne z demenco ali z markerji za SVD.
Če povzamemo: v raziskavi so ugotovili, da več meritev spanja napoveduje tveganje za CVI in demenco, vendar so bile te povezave oslabljene po nadzoru dejavnikov tveganja za SŽB. To kaže na možne moteče dejavnike ali obratno vzročno zvezo, kar pomeni previdnost pri rutinskem predlaganju intervencij motenj spanja za zdravljenje demence. Potrebne so randomizirane klinične raziskave.
Vir: Guo C, Harshfield EL, Markus HS. Sleep Characteristics and Risk of Stroke and Dementia: An Observational and Mendelian Randomization Study. Neurology. 2024; 102: e209141. doi:10.1212/WNL.0000000000209141.
Povezava med telesno aktivnostjo in aktualnimi simptomi nespečnosti, trajanjem spanja in zaspanostjo podnevi: Evropska 10-letna populacijska raziskava
Kronične motnje spanja so povezane s srčno-žilnimi boleznimi, presnovnimi motnjami, psihičnimi težavami in večjo umrljivostjo. Nedavna objava v BMJ Open predstavlja rezultate multicentrične kohortne raziskave, v kateri so proučevali povezavo med telesno aktivnostjo in spanjem med odraslimi Evropejci, starimi med 39 in 67 let. V raziskavo, ki je trajala desetletje, so vključili 4.339 oseb iz devetih držav. V študiji so ugotovili, da stalna telesna aktivnost znatno zmanjša verjetnost simptomov nespečnosti in težave z dolžino spanca (priporočena dolžina spanca je od 6 do 9 ur). Osebe, ki so bile vztrajno aktivne, so imele manj težav z začetkom spanja (RO 0,60, 95 % IZ 0,45–0,78), s kratkim spancem £ 6 ur/noč (RO 0,71, 95 % IZ 0,59–0,85) in z dolgim spancem ≥ 9 ur/noč (RO 0,53, 95 % IZ 0,33–0,84) kot vztrajno neaktivne osebe, tudi po prilagoditvi glede starosti, spola, ITM in kajenja. V študiji niso ugotovili opazne povezave med telesno aktivnostjo in dnevno zaspanostjo ter vzdrževanjem spanja.
Glede na raziskavo je redna telesna aktivnost (najbolje zmerna) učinkovit nefarmakološki pristop za izboljšanje kakovosti spanja, kar ponuja dragocene vpoglede za prilagoditve življenjskega sloga, namenjene izboljšanju zdravega spanja in s tem tudi kakovosti življenja. Zlata triada dolgotrajnega zdravja in dobrega počutja: spanje – prehrana – telesna aktivnost (Min S. Front Psychol 2021; 12).
Vir: Bjornsdottir E, Thorarinsdottir EH, Lindberg E, et al. Association between physical activity over a 10-year period and current insomnia symptoms, sleep duration and daytime sleepiness: a European population-based study. BMJ Open 2024; 14: e067197. doi:10.1136/bmjopen-2022-067197.
Pa še to
Nekaj novosti s področja covida-19
Neželeni učinki cepiva mRNA BA.1.5: V danski nacionalni raziskavi med ≥ 1 milijon cepljenih oseb ≥ 65 let niso našli povečanih tveganj za 28 možnih neželenih učinkov po cepljenju z monovalentnim XBB.1.5 cepivom (zadnje cepivo, ki je na voljo) v obdobju 28 dni po cepljenju.
Andersson NW, Thiesson EM, Hviid A. Adverse Events After XBB.1.5-Containing COVID-19 mRNA Vaccines. JAMA. 2024; 331(12):1057–9; doi:10.1001/jama.2024.1036.
LONG covid: zdravljenje z oddaljenim dostopom.
Harris E. Virtual Group Exercise Program Improved Long COVID Symptoms. JAMA 2024; 331: 822.
Globalna umrljivost, pričakovana življenjska doba in ocene prebivalstva v 204 državah v obdobju 1950–2021 ter vpliv pandemije covida-19: celovita demografska analiza za Global Burden Lancet 2024 (vključena tudi Slovenija).
Global age-sex-specific mortality, life expectancy, and population estimates in 204 countries and territories and 811 subnational locations, 1950-2021, and the impact of the COVID-19 pandemic: a comprehensive demographic analysis for the Global Burden Lancet 2024: S0140-6736(24)00476-8. doi: 10.1016/S0140-6736(24)00476-8.
Učinkovine na temelju mRNA, mimo covid-19 cepiv: mRNA-tehnologija s hitrimi, učinkovitimi in tranzitorno prisotnimi z mRNA kodiranimi proteini, ki ne vstopajo v gostiteljev genom, je futuristično »orodje« za zdravljenje številnih infekcijskih bolezni, rakavih bolezni in prirojenih genetskih motenj zaradi mutacij samo enega gena (monogenskih), kot so npr. Fabryjeva bolezen, cistična fibroza, hemofilija … noro zanimivo!
Parhiz H, Atochina-Vasserman EN, Weissman D. mRNA-based therapeutics: looking beyond COVID-19 vaccines. Lancet 2024; 403: 1192–204.
Covid-19 in potovanja: potovanja so se vrnila na raven pred pandemijo. Kako najbolje svetovati ranljivim imunsko oslabelim bolnikom … preberite.
Radcliffe C, Kotton CN. En Garde or On Board? Travel Medicine for Immunocompromised Patients in the COVID-19 Era. Ann Intern Med 2024; https://doi.org/10.7326/M24-02.
Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKCL, Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo, Medicinska fakulteta UL
