Avtorica: Barbara Podnar, dr. med.
Prispevek v reviji Isis >>>
Sprejemni postopek za vpis na Medicinsko fakulteto ni bil vedno enak, čeprav ima verjetno vsak od nas ob njegovi omembi zanj univerzalno predstavo po lastni izkušnji. Bralcem v razvedrilo in v spomin na začetek študentskega življenja sta na vprašanja o sprejemnem postopku odgovarjali prim. Alenka Fetih, upokojena specialistka ginekologije, ki je bila na študij medicine sprejeta leta 1964, in Meta Rus, specializantka družinske medicine, ki je bila na študij medicine sprejeta 50 let kasneje, leta 2014.
Prim. Alenka Fetih, dr. med. (foto: osebni arhiv) Meta Rus, dr. med. (osebni arhiv)
Zakaj ste se odločili za študij medicine?
Prim. Alenka Fetih: Pri izbiri študija sem imela v igri tri možnosti: arhitekturo, pravo in medicino. Narisala sem si že načrt svoje bodoče hiše in seveda hleva za dva konja (načrta še zdaj hranim), vendar mi celi dnevi in noči risanja niso preveč dišali. Starša sta bila oba pravnika, a v zame neprivlačnih službah. Delo v pravosodju pa mi je postavljalo etično dilemo, kaj če bi kot sodnica obsodila nekoga, ki je nedolžen. Še najbolj jasno mi je bilo, kaj bom delala kot zdravnica. Poleg tega je moj starejši brat študiral medicino. S kolegi so študirali tudi pri nas doma in študij anatomije se mi je zdel navdušujoče zanimiv. Pa sem se odločila.
Meta Rus: Medicina me je privlačila, ker se v njej srečata naravoslovje in humanistika. V gimnaziji so me zanimali fizika, biologija, filozofija in delo z ljudmi in vse to lahko nekako združim v zdravniškem poklicu in posvečanju medicinski etiki.
Kje ste dobili informacije o sprejemnem postopku na študij?
Prim. Alenka Fetih: O sprejemnem postopku sem verjetno dobila informacije na MF, podrobnosti se pa ne spomnim. Informacije se v interesnih skupinah širijo spontano in avtomatično.
Meta Rus: Iz več virov; najprej od leto ali dve starejših kolegov, takrat študentov na Medicinski fakulteti, potem na informativnih dnevih ter navsezadnje tudi preko spleta, kjer so bile objavljene informacije o sprejemnem postopku in pogoji za vpis.
Kdo vse se je lahko prijavil za sprejemni izpit (1964)?
Prim. Alenka Fetih: Vpisal se je lahko vsak, ki je opravil maturo. V spominu pa imam, da je bilo prijavljenih več sto kandidatov, sprejeli pa naj bi jih skupaj s stomatologi le 150. Govorilo se je, da bo sprejet vsak peti kandidat, kar je bil za vse nas velik stres.
Kakšni so bili pogoji za prijavo na študij medicine (2014)?
Meta Rus: Pogoj za vpis je bila opravljena splošna matura. Izbirni postopek je bil vezan na uspeh v 3. in 4. letniku gimnazije ter na uspeh na maturi. Glede uspeha na maturi so imele večjo težo ocene iz matematike, angleščine ter, če se prav spomnim, naravoslovnega izbirnega predmeta. Obšolske dejavnosti niso imele vpliva, prav tako nismo imeli sprejemnega izpita ali razgovora.
Katero snov je pokrival sprejemni izpit? Kako ste se nanj pripravili?
Prim. Alenka Fetih: Sprejemni izpit je obsegal izpite iz biologije, fizike in kemije ter tujega jezika. Reševali pa smo še celo vrsto raznih psiholoških in inteligenčnih testov. Na strokovni del sem se seveda pripravljala tako, da sem vsaj na hitro pregledala srednješolsko snov predpisanih predmetov. Za kaj več pa ni bilo časa. Leto je bilo naporno. Matura, maturantski izlet pa še sprejemni izpit.
Katero snov/področja je pokrivala matura (2014)? Kako ste se nanjo pripravljali?
Meta Rus: Na maturi so bili obvezni predmeti matematika, slovenščina ter en tuj jezik (večina nas je izbrala angleščino); te smo lahko opravljali na višjem ali nižjem nivoju. Dva predmeta na maturi smo lahko izbrali, od katerih je moral biti za vpis na medicino eden z naravoslovnega področja. Snov, ki jo je pokrivala matura, težko na kratko zaobjamem; takrat se mi je zdela veliko preobširna. Že po prvih izpitih na MF pa sem ugotovila, da je obširnost snovi zelo relativna. 😉
Kje in kdaj je potekal sprejemni izpit, koliko časa je trajal, kako je bil sestavljen?
Prim. Alenka Fetih: Izpit smo opravljali na Filozofski fakulteti na Aškerčevi ulici. Mislim, da je trajal dva dni. Prvi dan so bili na vrsti strokovni predmeti, drugi dan pa razni testi. Izpit je bil pisni. V drugem delu smo, poleg različnih kognitivnih, preizkušali tudi ročno spretnost. Na tabli je bil narisan stiliziran ključ, mi pa smo morali iz treh žic tak ključ zaporedno oblikovati. Spominjam se, da mi je to presenetljivo dobro uspelo.
Kot v hudih sanjah se mi pa prikazuje slika, da je bilo morda vse stlačeno v en dan, tako izčrpana sem bila na koncu.
Kje in kdaj je potekala matura, koliko časa je trajala, kako je bila sestavljena?
Meta Rus: Matura je potekala na matični gimnaziji. Začela se je s pisanjem eseja v slovenščini v začetku maja in se končala z izpiti iz izbirnih predmetov sredi junija. Vsi predmeti so vsebovali pisni izpit, ki je bil sestavljen iz različnih delov (zaprtih in odprtih vprašanj), obvezni predmeti pa so imeli še ustni izpit pred tričlansko komisijo.
Kako ste bili obveščeni o rezultatih? V koliko časa?
Prim. Alenka Fetih: Teste sem končala prva. Že v gimnaziji sem imela rada razne logične uganke in reševanje podobnih problemov, zato mi je to šlo kar dobro. Asistent me je ob odhodu vprašal, če bi želela naknadno še pogovor z enim od profesorjev Medicinske fakultete. Ne vem, zakaj – verjetno sem imela že vsega dovolj – sem pogovor zavrnila. Vsi ostali kandidati pa so si seveda pogovora želeli in jaz sem se ustrašila, da mi bo zavrnitev škodila. Zato sem naslednji dan na dekanatu vendarle prosila za termin. Ob dogovorjeni uri sem prišla tja, a ni bilo žive duše. Ko se je od nekod le prikazala neka tajnica, sem ji v strahu, da sem spet kaj zamočila, razložila svoj problem. Vprašala me je, kako se pišem. Ko sem ji povedala, se je nasmehnila in rekla, naj bom brez skrbi, da sem sprejeta. (Moj stric z istim priimkom je bil profesor na katedri za dermatologijo, zato si je ime zapomnila.) Profesorja pa ob dogovorjeni uri ni bilo, tako da s pogovorom ni bilo nič. Nekaj dni zatem je spisek sprejetih, tudi z mojim imenom, visel na dekanatu.
Meta Rus: O rezultatih mature smo bili obveščeni elektronsko kakšen mesec po njenem zaključku. Kmalu so bile znane tudi meje (število točk) za vpis na določeno fakulteto in če nam ni šlo na tesno s točkami, smo bili kmalu precej gotovi, ali smo sprejeti. Dokončno pa je bilo jasno po roku za prenos prijav med fakultetami, kar je bilo verjetno enkrat avgusta.
Kolikšen je bil osip zaradi sprejemnega postopka?
Prim. Alenka Fetih: Veliko jih ni bilo sprejetih, koliko, ne vem. Med njimi tudi moj sošolec z gimnazije. Sprejet je bil naslednje leto. Še vedno je aktiven družinski zdravnik (79 let). Dobro, da ni odnehal!
Meta Rus: Hmmm, na to vprašanje žal ne vem odgovora. Spomnim se, da je bilo v naši generaciji potrebno število točk za vpis na MF nekoliko nižje kot prejšnja leta; deloma verjetno zato, ker smo bili manjša generacija in je bilo manj »konkurence«.
Se je bilo možno pritožiti na izid sprejemnega postopka?
Prim. Alenka Fetih: Ne vem, če se je bilo možno pritožiti. V tistih časih se nismo kaj dosti pritoževali, seveda me pa to tudi ni zanimalo. Jaz sem bila sprejeta!
Meta Rus: Pritožba je bila možna na rezultate mature, npr. na oceno eseja. Glede možnosti pritožbe na izid sprejemnega postopka na MF nimam informacij, a ker postopek ni vseboval intervjujev in je bil precej objektiven in transparenten, je bilo tudi priložnosti za pritožbo bolj malo. Verjetno je bila možna, a je prišla v poštev bolj za izredne primere, npr. za dijake s posebnimi potrebami in študente, ki so se na MF prepisovali z drugih fakultet.
Kako je izgledal vpis na študij?
Prim. Alenka Fetih: Po izpitu smo imeli še zdravniški pregled s fluorografiranjem in na sedanji Fakulteti za šport testiranje telesa in telesnih sposobnosti.
Meta Rus: Vpis je potekal preko spleta. Spomnim se, da sem takrat prvič uporabila elektronski podpis.
Še kakšen spomin na tisti čas?
Prim. Alenka Fetih: Tako se je začela naša poklicna pot. Izbrala sem prav.
Ko sem v drugem letniku zanosila, mi je oče z žalostnim glasom rekel, da zdaj pa z otrokom ne bom končala medicine. Bila sem osupla. »Ne samo, da jo bom končala, končala jo bom z letnikom.« In sem jo.
Meta Rus: V spominu mi ostaja predvsem zaskrbljenost glede rezultatov mature; ali bom sprejeta na medicino ali ne. Precej zoprn je bil občutek, da je od zbranosti in uspešnosti na nekaj izpitih odvisna prihodnost; možnost izboljševanja mature in vpisa leto kasneje me nista prav dosti pomirila. A verjetno je tudi stres del t. i. zrelostnega izpita.
Zahvaljujem se prof. dr. Marinčku za zamisel in pobudo za nastanek pričujočega intervjuja.
Ob tej priložnosti sem zaprosila v referatu Medicinske fakultete za arhivske podatke o sprejemnih postopkih na Medicinsko fakulteto. Za leto 1964 jih niso našli, za leto 2014 pa piše takole: 327 dijakov se je prijavilo na 150 razpisanih mest za študij medicine, sprejetih je bilo 152 (od tega 30,3 % moških). V prvi letnik študija se je vpisalo 184 dijakov oz. študentov (skupaj s ponavljalci).
Hvala gospe Vukelić za posredovane podatke.
Barbara Podnar, dr. med., spec. oftalmologije
