Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Ostali načini prijave

Prijava s SI-PASS

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

Obisk Libanona, države z veliko humanitarno in zdravstveno krizo

20.06.2024 13:38

Jana Lampe, Slovenska karitas

V sklopu projekta »Opolnomočenje ranljivih žensk v Libanonu pred nasiljem na podlagi spola«, sofinanciranem s strani Ministrstva za zunanje in evropske zadeve RS, sem se skupaj z novinarjem tednika Družina konec maja odpravila na terenski obisk v Libanon. Libanon je včasih veljal za Švico Bližnjega vzhoda. Državo sedaj že več let pesti velika humanitarna kriza. Vzroki zanjo so številni. Med drugim je posledica hude finančne krize izpred let - do finančnega kolapsa je prišlo leta 2019 po desetletjih korupcije in zapravljivega ravnanja vladajočih. Oblasti so onemogočile dvigovanje vseh življenjskih prihrankov z bančnih računov in še danes lahko Libanonci dvignejo le del nedavno prisluženega denarja, zato večina sprotne prihranke pretaplja v dolarje in jih hrani doma. Realna vrednost plač, še zlasti tistih v javnem sektorju, se zaradi inflacije, ki je na letni ravni 100 odstotna, drastično zmanjšuje. Nekateri zaslužijo po 150 do 200 evrov, cene v trgovini pa so večinoma višje od slovenskih. Kot so nam povedali na Karitas Libanon, to za libanonsko družbo pomeni tako rekoč izginotje srednjega sloja. Poleg tega v državi že 13 let gostijo neuradno več kot dva milijona sirskih beguncev, medtem ko je Libanoncev štiri milijone. Čutijo tudi posledice velikanske eksplozije v pristanišču v Bejrutu avgusta 2020, ko je bilo več kot 200 smrtnih žrtev in za okoli 14 milijard evrov škode, posledice epidemije, vojne v Ukrajini in izraelsko-palestinskega konflikta, zaradi katerega na jug Libanona že nekaj mesecev letijo rakete iz Izraela, Hesbolah pa jih pošilja nazaj. Izgubljena so bila življenja na obeh straneh meje. Mnogi Libanonci so zbežali v notranjost države, kdor lahko pa odide v tujino. Odšli so tudi mnogi zdravniki. 

Vse to ima za posledice veliko brezposelnost, pomanjkanje hrane, elektrike, goriva, zdravil in nedostopnosti do zdravstvenih storitev ... 70 % prebivalstva danes živi pod pragom revščine. »Najtežje je, ker nekateri otroci ne hodijo v šolo, ker starši ne morejo plačati poti, potrebščin. Nekateri otroci so prisiljeni v delo in izkoriščeni, dekleta morajo v zgodnje poroke. Številni otroci, ki hodijo v šolo, pa pridejo brez malice, ker starši nimajo denarja niti za hrano. Karitas Libanon zanje pripravlja šolske obroke. Opazijo, da nekateri ne pojedo te malice, zato da lahko nesejo mlajšim bratom in sestram domov, ali pa prosijo zanje za še en obrok. Vse to nas zelo boli …« nam je ob obisku pripovedovala Mary Anashahoudian, sodelavka Karitas Libanon.

Karitas Libanon letno pomaga okoli 500.000 prebivalcem, ki so v hudi stiski, ne glede na versko pripadnost (poleg 33 % kristjanov so tu še suniti (32 %), šiiti (31 %) in 4,5 odstotka druzov) - od pomoči s hrano in večnamenske denarne pomoči, do pomoči pri zdravstveni oskrbi, zaščite žrtev pred nasiljem …

Večina Libanoncev nima denarja za zdravstveno oskrbo. Kot povedo zdravniki v zdravstvenih centrih Karitas, ima nakup hrane za otroke in ostale družinske člane vedno prednost pred plačilom zdravstvene oskrbe. Ljudje nimajo zdravstvenega zavarovanja, ne morejo kupiti zdravil, kaj šele plačati operacijo, če jo potrebujejo. Karitas Libanon, ki ima 10 zdravstvenih centrov in 8 mobilnih klinik po vsem Libanonu, skupaj s 130 zdravniki (delno zaposlenimi, delno prostovoljci) je večinoma odvisna od zunanjih donatojev, Libanonsko ministrstvo za zdravje priskrbi zelo majhno količino zdravil. Karitas Libanon v svojih klinikah omogoča osnovo zdravstveno oskrbo 300 ljudem dnevno, 20.000 ljudem na leto. Ampak žal zaradi velikega pomanjkanja sredstev številnim pacientom ne morejo omogočiti operacij,  ki bi jih potrebovali. Najtežje jim je, ko ne morejo pomagati bolnikom z rakom, saj je zdravljenje predrago … V Libanonu je tudi mnogo diabetesa, saj ljudje nimajo možnosti jesti kvalitetne hrane, nam je povedala dr. Jamale  Rizkallah, sicer nefrologinja, ki deluje v Karitasovem centru v Bejrutu. Zaradi krize se je povečalo tudi število bolnikov z drugimi boleznimi, kot na primer rak na dojki, ker ni možnosti za dovolj preventive na področju reproduktivnega zdravja in še na mnogih drugih področjih. »Boli nas, ko ljudje vsakodnevno prihajajo k nam in nas prosijo za plačilo operacij, ampak žal smo omejeni s sredstvi in ne moremo vsem pomagati. Najtežje je izbirati komu boš pomagal in komu ne,« je še povedala dr. Rizkallah. Pozornost v Karitasovih klinikah namenjajo tudi mentalnemu zdravju. Še posebej otroci so doživeli velike travme v času epidemije in vseh teh kriz. Vsak otrok je deležen do 12 brezplačnih  terapij s psihologom. Odkrijejo tudi veliko primerov zlorabe otrok, ki jim nato pomagajo s terapijami in jih zaščitijo. Tudi nasilja nad ženskami je več v času teh kriz. Tudi njim nudijo psihosocialno oporo. Povečala se je tudi stopnja depresije med ljudmi v času premnogih kriz. Mnogi straši opravljajo dve službi, da preživijo, več je nemira v družinah.  V centrih Karitas poskrbijo imajo tudi zobozdravnike, ki pa lahko poskrbijo samo za osnovno zoboozdravstveno oskrbo, ker nimajo drugega zobozdravstvenega materiala.

Vse to je mogoče ob pomoči številnih donatorjev iz tujine, med drugim tudi prek projekta Slovenske karitas v kampanji “Opolnomočenje ranljivih žensk v Libanonu pred nasiljem zaradi spola”, ki ga v okviru mednarodne razvojne pomoči med letoma 2023 in 2025 sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve RS in  prispeva največji delež sredstev. Na pomoč poleg tega priskočijo zasebna podjetja (Sanolabor, Simps's, Cargo-partner, Metropolitana), sredstva pa zbira tudi Zdravniška zbornica Slovenije v sodelovanju z Ustanovo za pomoč ogroženim Državljani sveta. Sodelovanje poteka za humanitarno pošiljko, ki jo bo Slovenska karitas odposlala v Libanon v juliju 2024. Poleg medicinsko-sanitetnega materiala se zbirajo tudi šolske potrebščine za otroke, higienske potrebščine za otroke in ženske ter topla oblačila.

Poseben poudarek pri slovenskem projektu je namenjen opolnomočenju ranljivih žensk. Zanje libanonske sodelavke Karitasa pripravljajo enkratna srečanja oziroma uvodne delavnice v skupini okoli deset do petnajst udeleženk o ozaveščanju preventive pred nasiljem in stresom.

Imajo pa tudi možnost obiskovanja šest takšnih srečanj za psihosocialno podporo ženskam na različnih lokacijah v Libanonu. Skupaj bo v sklopu projekta na teh delavnicah udeleženih 800 ranljivih žensk. »V teh kriznih časih doživljam veliko stresa. Ne najdem službe, mož dela priložnostno. Težko je kupiti hrano, plačati otrokom šolanje. Te delavnice nam veliko pomenijo, da se lahko sprostimo, se medsebojno podpiramo in se lažje soočamo z vsakdanjimi stresom,« nam je na terenskem obisku dejala ena izmed udeleženk.

Karitas Libanon pomaga preko slovenskega projekta tudi ženskam, ki so doma žrtve nasilja ali so potencialne žrtve. Ob obisku sva bila priča trem pretresljivim izpovedim žensk o različnih oblikah trpinčenja, ki so ga ali ga še prestajajo. Ena med njimi je bila nosečnica, ki pričakuje četrtega otroka in jo mož pretepa. Ker je brezposelna ne more nikamor. Ni imela niti denarja za porod v porodnišnici. Za porod potrebnih 1500 dolarjev smo takoj po mojem prihodu v Slovenijo nakazali za ta namen Karitas Libanon. Poleg pogovora in denarne pomoči v višini 150 dolarjev, ki jo prejmejo ranljive koristnice  projekta, Karitas žrtvam nasilja omogoča celostno oskrbo v varnih namestitvah in pomagajo pri osamosvajanju s plačilom najemnine stanovanja in otrokom šolanje.

Pomagate lahko tudi vi. Darujte lahko preko TRR: SI56 2900 0005 2601 308 NAMEN: LIBANON, Ustanova Državljani sveta, Ulica Stanka Škalerja 29, 8250 Brežice. S temi zbranimi sredstvi bomo kupili sanitetni-medicinski material za humanitarno pošiljko. 

Iz srca hvala.