Ni države, v kateri se zdravstvo ne bi soočalo s pomanjkanjem zdravnikov in medicinskih sester – in vse iščejo rešitve za premoščanje posledičnih sistemskih težav, ki se vse bolj zrcalijo v pešanju kakovosti in varnosti klinične prakse. Med njimi je tudi Velika Britanija, kjer so, denimo, zaradi akutnega pomanjkanja zdravnikov uvedli profil, ki naj bi pomagal premostiti ta kadrovski manko; to je tako imenovani physician associate, v grobem prevodu bi lahko rekli zdravnikov sodelavec. Je ta poteza z vidika pacientov dobra, smiselna, varna? Mnenja so deljena. Največ pa pove konkretni primer. Tak strokovnjak, čigar izobrazba se niti približno ne more primerjati z izobraževanjem zdravnika, ki traja od 11 do 15 let, je angleškemu dekletu s pljučno embolijo postavil diagnozo dolgotrajni COVID, predpisal ji je tudi terapijo z antidepresivi. Pravi zdravnik pacientke ni videl. Dekle je umrlo. Starši, ki so izvedeli za potek diagnostike in zdravljenja, zdaj tožijo državo. Sistem pa ostaja nespremenjen. Je Slovenija na pospešeni poti, da se pridruži državam in vodstvom držav, ki na poenostavljen način poskušajo reševati izjemno kompleksne javno-zdravstvene sistemske težave?
O tovrstnih dilemah, ki dandanašnji že od študija dalje tlakujejo strokovno pot vseh bodočih zdravnikov in jo – tudi zaradi neuspešnega »urejanja« sistema javnega zdravstva – postavljajo v precej negotov položaj, so se na portalu Zdravstveniporatal.si pogovarjali z Lukom Puzigaćom, specializantom onkologije z radioterapijo, ki se trenutno pospešeno pripravlja na specialistični izpit. Vendar to ni edini profesionalni izziv, na podlagi katerega namerava v prihodnje tlakovati svojo strokovno pot. Lahko bi rekli, da ima v ognju dovolj železa, da bo v resnici lahko posegel po najboljši možnosti, s katero bo na klinični ravni pomagal onkološkim bolnikom – vendar le, če ga mačehovski prijemi odločevalcev, ki slabijo učinkovitost javnega zdravstva, ne bodo prepričali, da tovrstni trud, znanje in delo na Slovenskem preprosto niso (več) cenjeni.
Za zdaj Luka Puzigaća še verjame, da so spremembe in izboljšave mogoče; zanje se trudi v sklopu združenja Mladi zdravniki Slovenije, v katerem je danes že 1900 diplomantov medicinske fakultete, pripravnikov in sobnih zdravnikov, specializantov in specialistov, pri katerih od specialističnega izpita ni minilo več kot pet let.
Osebna filozofija, po kateri je medicina vedno bila, je in bo ostala umetnost, mu pomaga združevati vsa znanja, ki jih premore. Že od zgodnjega najstništva je namreč tudi mednarodno uveljavljeni razvijalec video iger, vendar medicino vztrajno postavlja na prvo mesto – se pa tudi v računalniškem svetu dela loteva kot zdravnik.
Ko so se z družino iz Beograda preselili v Slovenijo, je bil star 14 let. V novem okolju ni začutil prave dobrodošlice, med vrstniki se je počutil nekoliko izločenega, zato se je posvetil video igricam – ne igranju, ampak razvijanju vsebin. Blizu mu je bilo ustvarjanje tridimenzionalnih pokrajin (angleško level design). Ko se je ponudila priložnost, se je z dvema pokrajinama, ki ju je ustvaril, prijavil na tekmovanje – in prejel prvo ter drugo nagrado. »Organizator tekmovanja mi je ponudil, da bi zanje delal – kar je bila izjemna priložnost za 14-letnika, ki se je znašel v nenavadni situaciji,« se spominja Luka Puzigaća, ki je na zdravniško pot sicer stopil nekaj let kasneje, kot sobni zdravnik na oddelku za paliativo v UKC Maribor. V sklopu Onkološkega inštituta Ljubljana dela od leta 2019, vendar so ga, kot pove, med epidemijo preprosto »mobilizirali« nazaj v Maribor, kjer pa se je, skupaj s peščico specializantov, odlikoval pri vzpostavitvi dobro delujočega modela intenzivne nege v razmerah, ki so bile med pandemijo vse prej kot optimalne.
»Takrat sem pridobil samozavest, kajti videl sem, da lahko premagam najtežje situacije. Pridobil pa sem tudi zdravo zadržanost do sistema. Medicino imam rad. Toda če bi moral biti odvisen le od dela v medicini, bi bilo to zelo frustrirajoče – zlasti v pogojih, ki se nam danes obetajo v javnem zdravstvu,« je Luka Puzigaća poudaril v intervjuju za Zdravstveniportal.si.
In kako skorajšnji specialist onkologije z radioterapijo, ki se je doslej izbrusil tudi v znanju iz klinične prehrane ter na tej osnovi pomagal nekaterim onkološkim bolnikom, pri katerih naj bi bile izčrpane že vse možnosti zdravljenja ter podporne terapije, gleda na aktualno dogajanje v javnem zdravstvu in (zdravstveni) politiki, ki bo v prihodnje izrazito vplivalo na položaj pacientov, ki se že zdaj izgubljajo in pešajo v nedopustno dolgih čakalnih vrstah?
Vabljeni k branju intervjuja >>>
