V imenu Zdravniške zbornice Slovenije so predsednica prof. dr. Bojana Beović, vodja delovne skupine »Ne dopuščajmo nasilja« prim. doc. dr. Nena Kopčavar Guček ter travmatolog in predavatelj o preprečevanju nasilja Aleš Fischinger, s podporo Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije in Lekarniške zbornice Slovenije, v državni zbor odnesli 7.561 overjenih podpisov podpore in Predlog zakona za spremembo kazenskega zakonika.
»Veseli nas, da lahko v parlament, hišo demokracije, oddamo predlog spremembe kazenske zakonodaje, ki predstavlja kamenček k urejanju razmer v zdravstvu. Upamo, da bo ta sprememba prispevala k zmanjšanju nasilja v zdravstvu in bo tako zdravstvenim delavcem, kot tudi ljudem, ki sistem uporabljajo, omogočala varno in mirno obravnavo, kadar to potrebujejo,« je ob sklepnem dejanju kampanje NE! nasilju v zdravstvu povedala prof. dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.
"Medicinske sestre in babice, kot največja poklicna skupina, so velikokrat v prvi bojni liniji in so tiste, ki so velikokrat deležne nezadovoljstva pacientov. To dejanje je zagotovo dokaz, da s skupnimi močmi lahko vsi zdravstveni delavci sooblikujemo bolj prijazno družbo, zato me veseli, da smo skupaj zbrali vse te podpise," je dejala predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman.
Zbiranje podpisov je potekalo od 10. maja do 8. julija kot odgovor na stopnjevanje nasilnih dogodkov v zdravstvu, na katere družba ni našla pravega odgovora. Kar 89 % zdravstvenih delavcev je bilo namreč na delovnem mestu že žrtev verbalnega nasilja, 41 % pa žrtev fizičnega nasilja. Zaskrbljujoči so tudi podatki iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. V preteklem letu so namreč zabeležili 481 pomiritev agresivnih pacientov, od tega 51 primerov neposrednega fizičnega napada na zdravstveno osebje. Več kot 90 odstotkov vseh napadov se je zgodilo v urgentnem bloku. Policija pa je posredovala v 86 primerih.
»Žal se nasilje povečuje tudi v lekarniški dejavnosti, zato se vsem zahvaljujem za podpise za spremembo kazenskega zakonika, saj s tem skupaj z nami sporočate družbi, da nasilje res nikoli ni rešitev,« je opozorila mag. Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
Velika podpora spremembi Kazenskega zakonika dokazuje, da je varnost v zdravstvenem sistemu pomembna ne le za zaposlene, ampak za vse, ki ga obiščejo.
»Pacient me lahko oklofuta, zbrca, zmerja, preklinja, pljune in je nedotakljiv. Ničesar ne morem, proti njemu lahko sprožim le osebno tožbo. Ga preganjam sama. S svojim odvetnikom, na svoje stroške,« je trenutno zakonsko ureditev komentirala prim. doc. dr. Nena Kopčavar Guček.
Novi člen 300. a kazenskega zakonika pa bi zagotovil kazenskopravno varstvo zdravstvenih delavcev in sodelavcev, ko so žrtve resnih groženj oziroma napadov med izvajanjem zdravstvene obravnave pacienta oziroma opravljanjem nalog, povezanih z zdravstveno obravnavo pacienta.
»Nasilje ne doma, ne v službi, ne bi smelo biti dopustno, nikjer in nikakor,« je opozoril travmatolog in predavatelj o preprečevanju nasilja Aleš Fischinger in dodal, da je nasilje nad ljudmi, ki se ne morejo umakniti, ker morajo ljudem v vseh okoliščinah pomagati, še posebej zavržno dejanje. »To naj bo sankcionirano na tak način, kot je to urejeno v številnih drugih državah, kot denimo v Nemčiji, Angliji, Hrvaški in Italiji.«
»Upamo, da bomo za naše paciente ustvarili bolj prijazno okolje, saj smo vsi, ne glede na to, ali smo zdravstveni delavci ali ne, včasih tudi pacienti,« je zaključila prim. doc. dr. Nena Kopčavar Guček.
Državni zbor bo zakon obravnaval po enakem postopku, kot če bi ga predlagala vlada ali posamezni poslanci.