Strokovnjaki so na današnji novinarski konferenci opozorili na naraščanje števila poškodb zaradi uporabe električnih skirojev.
Pod okriljem Zdravniške zbornice Slovenije in v sodelovanju z UKC Ljubljana, URI Soča in Generalno policijsko upravo (GPU) smo organizirali novinarsko konferenco, namenjeno ozaveščanju o nevarnostih, povezanih z naraščajočo uporabo električnih skirojev. Podatki policije in zdravstvenih ustanov namreč kažejo na občuten porast števila nesreč in poškodb med uporabniki električnih skirojev.
V UKC Ljubljana so lani obravnavali 661 poškodovanih s skiroji, do konca julija letos pa že 352, med njimi kar 200 mladoletnih oseb. O velikem številu poškodovanih pri vožnji s skirojem poročajo tudi iz UKC Maribor, kjer so do konca julija letos oskrbeli 111 skiroistov, od tega 60 mlajših od 18 let
Predsednica zdravniške zbornice prof. dr. Bojana Beović je opozorila, da so poškodovanci pogosto mladi, neizkušeni vozniki, pri katerih lahko nastanejo hude posledice: »Sama poznam posamezne primere teh nesreč, ki so posledica uporabe električnih skirojev in se zapletle še z okužbo. Bila sem zelo presenečena, ko sem videla statistiko kliničnega centra, koliko takih primerov obravnavamo.
Strokovnjaki opozarjajo tudi na naravo poškodb, ki jih utrpijo vozniki električnih skirojev in so pogosto lahko primerljive s poškodbami mopedistov in motoristov.»Pri njih opažamo poškodbe, ki jim mi rečemo visokoenergetske poškodbe. Take poškodovance večinoma pripeljejo z reševalnim vozilom, ker so poškodbe že na terenu tako hude, da je motena zavest, poškodovanci pogosto potrebujejo operativno zdravljenje, ustavljanje krvavitev, imajo tudi otekline možganov. Resne poškodbe v končni fazi lahko pomenijo tudi trajne posledice ali celo smrt,« je pojasnil vodja Urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana, Uroš Tominc.
Mnogi vozniki e-skirojev namreč še vedno podcenjujejo tveganje in ne uporabljajo čelade, ki bi lahko preprečila ali omilila resne poškodbe glave. »Podatki kažejo, da uporaba čelade za polovico ali več zmanjša verjetnost hudih poškodb glave. Tudi ostale poškodbe, zlomi lobanje, manjše poškodbe glave so ob nošnji čelade precej manj verjetne,« je še opozoril vodja Urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana in dodal, da približno 10 % poškodovancev potrebuje obravnavo in rehabilitacijo.
Prav poškodbe glave pa zahtevajo dolgotrajno zdravljenje, je pojasnil mag. Klemen Grabljevec, predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov z URI Soča: »In kar je najbolj žalostno, je to, da nikoli niso zaključene z uspehom, kot bi si svojci in bolniki želeli, saj možgani na žalost ne okrevajo do konca.« Izpostavil je zelo povedno primerjavo: »Če se oseba s 50 kilogrami pri hitrosti 25 km/h zaleti v trd objekt je to enako sili, ki deluje na telo pri padcu z drugega nadstropja. Če parafraziram starši, ki otroku kupijo električni skiro in ga spodbujajo naj ga uporablja na neprimeren način, je enako, kot da bi mu dovolili ali pa ga vzpodbujali k igri na balkonu v drugem nadstropju, brez ograje.«
Tudi podatki Generalne policijske uprave kažejo na porast števila prometnih nesreč z električnimi skiroji. Do konca julija je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 134 voznikov električnih skirojev, od tega jih je kar 93 nesrečo povzročilo.
Mag. Ivan Kapun iz GPU je opozoril, da električni skiroji niso igrače, ampak resna prevozna sredstva, ki zahtevajo odgovorno ravnanje: »Zaradi tihe vožnje in majhne silhuete so vozniki skirojev pogosto težko opazni v prometu, kar še povečuje tveganje za nesreče. Prav tako so e-skiroji zaradi svoje hitre vožnje in manjše stabilnosti nevarni, zlasti na neravnih površinah, kjer obstaja večja verjetnost padcev.« Opozoril je še na primere neustrezne uporabe električnih skirojev: »Zasledili smo veliko udeležencev v prometu, ki na skiroju vozijo še otroke, kar je absolutno prepovedano.«
Na konferenci so se strokovnjaki strinjali, da lahko samo z odgovornim ravnanjem preprečimo nadaljnje poškodbe in prispevamo k večji varnosti na naših cestah.
